MEDNARODNA KINOLOŠKA ZVEZA (AISBL)
13, Place Albert 1er, B - 6530 Thuin (Belgija),
tel : ++32.71.59.12.38, fax :++32.71.59.22.29, e-pošta: info@fci.be
Pravilnik
o mednarodnih FCI racing in lure coursing tekmovanjih
Odobren s strani Generalnega odbora FCI, 26. oktobra 2006
v Rimu.
Veljaven od 1. januarja 2007
Ta dokument je preveden v več jezikov. V primeru različnih
interpretacij dokumenta zaradi prevodov, je angleška verzija
merodajna.
Vsebina
MEDNARODNA KINOLOŠKA ZVEZA (AISBL)
1. Splošno
1.1 Namen pravilnika
1.2 Zaščita živali
1.3 Definicija odobritve
in jamstvo datuma izvedbe prireditve ter
pristojbine
1.3.1 Uporaba imen
prireditev
1.3.2 Zavrnitev prošnje
za organizacijo prireditve
1.3.3 Plačilo pristojbin
1.4 Pristop in odobritev včlanitve
1.4.1 Pristop
1.4.2 Začetni pogoji
1.5 Meritve višine pri malem angleškem
hrtu in malem italijanskem hrtu
1.5.1 Pritožba glede
višine
1.5.2 Polog za pritožbo
1.5.3 Dodatnne discipline
na prireditvah za hrte
1.6 Licenčni kartoni
1.6.1 Podatki na licenčnem
kartonu
1.6.2 Pridobivanje
licence v sosednjih državah
1.6.3 Zahteve mentalnega
stanja pri psu za izdajo licence
1.7 Najava prireditev
1.7.1 Objava informacij
o prireditvi
1.7.2 Prijavnica
1.8 Odsotnost psov in uradnih oseb
1.8.1 Odsotnost psa
1.8.2 Odsotnost uradne
osebe
1.9 Diskvalifikacije
1.9.1 Razlogi za diskvalifikacijo
1.9.2 Napadalni psi
1.9.3 Zaznamek diskvalifijacije
1.9.4 Eliminacije zaradi
diskvalifikacij
1.9.5 Neprimerno vedenje
lastnika/handlerja psa
1.10 Poživila
1.10.1 Splošna izjava
o uporabi poživil pri psih
1.10.2 Testiranje
na poživila na prireditvah
1.10.3 Testiranje
na poživila na FCI prvenstvih
1.10.4 Sankcije ob
dokazani prisotnosti poživil
1.11 Pomembna opozorila
1.12 Spori
2. Pravila za racing
2.1 Načini poteka tekmovanja
2.2 Število prijav, razporeditev
po parmah, ločitev po spolu in program
2.2.1 Število prijavljenih
psov in sestava dirk
2.2.2 Ločitev po spolu
2.2.2.1
Ločitev samcev in samic
2.2.2.2
Ločitev po razredih
2.2.3 Program dirke
2.3 Seznam uradnih oseb in njihove
naloge
2.3.1 Žirija
2.3.2 Vodja dirke
2.3.3 Žirija na ciljni
črti
2.3.4 Merilci časa
2.3.5 Opazovalci dirke
ob stezi
2.3.6 Štartna ekipa
2.3.7 Upravljalec naprave
za vleko vabe in tehnična služba
2.3.8 Veterinar
2.3.9 Omejitve za uradne
osebe
2.4 Dolžina steze, definicija in
specifikacije steze
2.4.1 Dolžina steze
glede na pasme
2.4.2 Dolžine steze
glede na starost psa
2.4.3 Upravljanje z
vabo na cilju
2.4.4 Odobritev steze
2.4.5 Pregled steze
s strani žirije
2.5 Racing oprema
2.6 Ponoven štart dirke
2.6.1 Razlogi za ponoven
štart dirke
2.6.2 Izjeme pri ponovnem
štartu
2.6.3 Ponoven štart
in čas med dirkami
3. Pravila za lure coursing
3.1 Seznam uradnih oseb in njihove
naloge
3.1.1 Sodniki
3.1.2 Vodja Lure coursinga
3.1.3 Opazovalci/pomočniki
sodnikov na terenu
3.1.4 Štarter
3.1.5 Upravljalev naprave
za vleko vabe in tehnična služba
3.1.6 Veterinar
3.1.7 Omejitve pri
uradnih osebah
3.2 Smernice za izbiro terena, površine
in dolžine proge
3.2.1 Teren
3.2.2 Površina
3.2.3 Dolžina proge
3.3 Razdalja med škripci
3.4 Ureditev coursing terena
3.5 Štart
3.5.1 Tekmovalni plašči
3.5.2 Neparno število
prijavljenih psov
3.6 Coursing naprave in pripomočki
3.7 Sojenje
3.7.1 Hitrost
3.7.2 Želja po lovu
3.7.3 Inteligenca
3.7.4 Spretnost
3.7.5 Vztrajnost (kondicija
psa)
3.8 Sankcije
3.8.1 Kaznovanje predčasnega
spusta
3.8.2 Zamuda prihoda
na štart
3.8.3 Prepovedi
4. Pravila za racing in lure coursing prvenstva
4.1 Kandidatura
4.2 Vrste prvenstev v racingu
4.3 Podeljevanje nazivov na racing
prvenstvih
4.4 Vrste prvenstev v lure coursingu
4.5 Podeljevanje nazivov na lure
coursing prvenstvih
4.6 Organizator
4.6.1 Lokacijske zahteve
4.6.2 FCI/CdL pregled
lokacije
4.6.3 Omejitve v času
prvenstva
4.7 Udeležba
4.7.1 Licencne zahteve
4.7.2 Zahteve na podlagi
rezultatov v racingu in lure coursingu
4.8 Prijava
4.8.1 Prejemnik prijavnice
4.8.2 Število psov
na državo
4.8.3 Psi v rezervi
4.8.4 Podatki na prijavnici
in rok prijave
4.9 Uradne delegacije
4.9.1 FCI/CdL delegati
za prvenstva
4.9.2 Uradne osebe
na racingu
4.9.3 Uradne osebe
na lure coursingu
4.10 Zahteve pri dodeljevanju zmagovalnih
nazivov
4.10.1 Število psov,
šest ali več
4.10.2 Število psov,
manj kot šest
4.10.3 Število psov,
manj kot štiri
4.11 Dolžina stez/prog na prvenstvih
4.11.1 Dolžina steze
za racing
4.11.2 Dolžina proge
za lure coursing
4.12 Nagrade
4.12.1 Diplome
4.12.2 Zmagovalni
plašči
4.12.3 Finalisti
4.13 Plačilo prijavnine
4.14 Vodja ekipe
4.15 Postopki
4.15.1 Kvalifikacije
za finale v racingu
4.15.2 Kvalifikacije
za finale v coursingu
4.15.3 Nepotrebni
teki
4.15.4 Veliko število
prijav v racingu
4.15.5 Veliko število
prijav v coursingu
4.15.6 Sistem za merjenje
časa pri racing
4.15.7 Rezervni sistem
za merjenje časa pri racing
5. CACIL pravila
5.1 Pasme
5.2 Prireditve
5.3 Minimalen rezultat za podelitev
kandidature za CACIL v lure coursingu
5.4 Zahteve za pridobitev naziva
prvaka
5.5 Pasje razstave v lepoti
5.6 Rezervni CACIL
5.7 Število psov na štartu
5.8 Nepopoln/neznan rodovnik
5.9 Zahteve za kandidaturoi za R-CACIL
5.10 CACIL kanddature
5.11 FCI odločitev
5.12 Trajen naziv
6. Pogoji za prijavo v delovni razred na mednarodnih
CACIB razstavah
7. Zaključki
7.1 Podatki za prijavo
7.2 Tekmovalni plašči
7.3 Nagobčniki
7.4 Dolžnosti veterinarja
7.4.1 Pregled psa ob
prihodu
7.4.2 Dnevna prisotnost
veterinarja
7.5 Opisi tekmovalnih stez / Klasifikacija
tekmovalnih stez po FCI
7.5.1 Definicija kategorije
A
7.5.2 Definicija kategorije
B
7.5.3 Podrobnejši opisi
7.5.3.1
Splošno
7.5.3.2
Opis tekmovalne steze A kategorije
7.5.3.3
Opis tekmovalne steze B kategorije
1.
Splošno
1.1 Namen pravilnika
Namen tega pravilnika je standardizirati elemente racing in
lure coursing tekmovanj, ki se odvijajo pod okriljem mednarodne
kinološke zveze, v nadaljevanju FCI. Za vse nacionalne kinološke
zveze vsebuje obvezne pogoje kot so pristop, objavljanje ter
izvajanje prireditev.
1.2
Zaščita živali
Varnost in zdravje živali mora biti vedno glavno vodilo organizatorjev
in udeležencev med racing in lure coursing tekmovanji.
Načelo varnosti živali mora biti vedno v ospredju. Zato lahko
lastnik svojega psa vedno umakne iz racing ali lure coursing
tekmovanja.
Organizator mora iz nadaljnjega tekmovanja izločiti tistega
psa, pri kateremu veterinar ugotovi, da bi lahko bilo njegovo
zdravje ogroženo.
Uporaba nagobčnika je obvezna za vse pasme, razen malega italijanskega
hrta, za katerega pa posamezna nacionalna kinološka zveza določa
ali je uporaba nagobčnika obvezna ali ne
1.3 Definicija odobritve
in jamstvo datuma izvedbe prireditve ter pristojbin
1.3.1 Uporaba imen
prireditev
Ime prireditve "Mednarodni racing za hrte" in "Mednarodni
lure coursing za hrte" se lahko uporablja le za prireditve,
za katere je prošnjo za datum in mesto dogajanja prejela nacionalna
kinološka zveza in odobrila FCI/CdL.
1.3.2 Zavrnitev
prošnje za organizacijo prireditve
Prošnjo za organizacijo prireditve lahko FCI zavrne:
1. če je datum prireditve že dodeljen drugi kinološki zvezi
ali organizaciji
2. če datum prireditve sovpada z neko drugo pomembno kinološko
prireditvijo
3. če v prošnji nacionalne kinološke zveze ni zagotovila za
brezhibno organizacijo prireditve.
1.3.3
Plačilo pristojbin
Odobritev organizacije prireditve je vsako leto za tekoče leto
podvržena plačilu pristojbine, ki jo določi CdL kot jamstvo
datuma prireditve.
1.4 Pristop in odobritev
včlanitve
1.4.1 Pristop
Načeloma so dovoljene vse pasme hrtov iz skupine 10.
Na mednarodnih tekmah in prvenstvih je dovoljeno sodelovati
tudi nekaterim pasmam iz skupine 5, to so: faraonski pes, sicilijanski
pes, ibiški pes in kanarski pes. Vendar se omenjene pasme ne
morejo kvalificirati za CACIL.
1.4.2 Začetni pogoji
Za prijavo hrtov morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Pes mora biti vpisan v rodovniško knjigo, katero priznava
FCI.
2. Pes mora imeti veljavno licenco.
3. Minimalna starost psa:
• Za male angleške hrte in male italijanske hrte: 15 mesecev.
• Za vse ostale pasme: 18 mesecev.
4. Maksimalna starost psa:
• Do konca racing / lure coursing sezone, v kateri je pes dopolnil
8 let.
5. Psa se lahko prijavi le pod imenom lastnika, kateri je vpisan
v licenčni karton.
6. Lastnik psa mora biti član nacionalne kinološke zveze, ki
je pridružena članica FCI.
7. Videz psa ne sme biti nenaravno modificiran (npr., dolga
dlaka ne sme biti pristrižena).
8. Maksimalna višina za malega angleškega hrta, izmerjena v
vihru:
• 51 cm za samce
• 48 cm za samice
9. Maksimalna višina za malega italijanskega hrta, izmerjena
v vihru:
• 38 cm
1.5
Meritve višine pri malem angleškem hrtu in
malem italijanskem hrtu
Pri malem angleškem hrtu in malem italijanskem hrtu se lahko
višina v vihru izmeri pri starosti vsaj 12 mesecev. Kadar je
višina psa izmerjena pred 24 mesecem starosti in so rezultati
višji od:
• 49 cm za samca malega angleškega hrta
• 47 cm za samico malega angleškega hrta
• 37 cm za malega italijanskega hrta
…se mora pri psu izvesti ponovno merjenje višine pred začetkom
racing / lure coursing sezone, ki sledi, ko je pes že dopolnil
2 leti starosti. Rezultat te druge meritve se zabeležijo v licenčni
karton oz. delovno knjižico.
Če lastnik psa ne pripelje na to drugo merjenje, se psu licenca
odvzame in kinološka zveza, ki jo je izdala, jo mora preklicati.
Merjenje višine v vihru lahko potrjuje le organizacija, ki ima
pooblastilo nacionalne kinološke zveze. Izvaja jo lahko le kvalificiran
sodnik v skladu z naslednjim postopkom:
1. Starost psa, primernega za merjenje višine, je opredeljena
v točki 1.4.2 in 1.5 (zgoraj).
2. Pes mora biti v času merjenja miren. Stati mora na ravnih
in nedrsečih tleh, ali na dovolj veliki mizi ustrezne površine.
Pes mora biti postavljen tako, da izkazuje pravilne kote prednjih
in zadnjih okončin ter naravno dvignjeno glavo (goltanec naj
bo približno v isti višini kot vrh vihra).
3. Med vsakim merjenjem se mora pes vsaj dvakrat premakniti
s prvotne pozicije. Psa postavlja njegov lastnik ali handler.
Sodnik lahko korigira postavitev psa le, če v to privoli lastnik/handler.
4. Merjenje se lahko prične, ko pes stoji pravilno. Psa se meri
v vihru ali na dvignjenem delu hrbtenice, če ta seže čez vrh
lopatice – plečne kosti. Če pravilna postavitev psa ni mogoča,
potem se merjenje prekine in ni veljavno.
5. Naprava za merjenje mora biti natančna, sestavljena iz dveh
stranic, tako da omogoča točne podatke in lahko odčitavanje.
Lahko je opremljena z elektronskim senzorjem.
6. Kinološka zveza ali organizacija, ki organizira merjenje,
določi sodnika, ki je odgovoren za merjenja in zapisnikarja.
Sodnik in zapisnikar ne smeta biti lastnika ali vzreditelja
psa, ki se ga meri.
7. Ekipa, ki opravlja meritve, je sestavljena iz dveh sodnikov
in zapisnikarja. Sodnika opravljata meritve izmenjaje. Zapisnikar
spremlja meritve in zapisuje rezultate.
8. Na psu se opravi deset (10) meritev. Najbolj pogosto izmerjena
višina se vpiše v delovno knjižico. V primeru, da je višina
psa znatno pod mejo maksimalno dovoljene, se lahko meritev,
ob soglasju celotne ekipe, opravi le štiri (4) krat in se rezultat
vpiše v delovno knjižico. Če so rezultati po desetih merjenih
izenačeni, pet pod mejo in pet nad mejo maksimalno dovoljene
višine, potem se izvede še enajsta meritev ter se ta zabeleži
kot dokončna višina in se vpiše v delovno knjižico.
9. Rezultate lahko v licenčni karton oz. delovno knjižico vpisuje
le oseba, ki je pooblaščena s strani nacionalne kinološke zveze
ali njene pridružene članice. Nacionalna kinološka zveza mora
biti članica FCI.
1.5.1 Pritožba glede
višine
Če nacionalna kinološka zveza na FCI vloži pritožbo glede izmerjene
višine malega angleškega hrta ali malega italijanskega hrta,
potem je potrebno izvesti ponovno meritev. Meritev poteka v
državi iz katere prihaja lastnik psa, vodi pa jo CdL delegat
iz druge države, ki ga določi predsednik CdL-ja. CdL delegat
mora izvesti meritev v skladu s postopkom, ki je opisan v točki
1.5
1.5.2 Polog za pritožbo
Nacionalna kinološka zveza, ki vloži pritožbo, mora za to pritožbo
položiti varščino v višini € 500 pri tajništvu CdL-ja. V primeru,
da je bila pritožba upravičena, se položeni znesek vrne in nacionalna
kinološka zveza, iz katere prihaja član, na katerega se je pritožba
nanašala, mora poravnati omenjeni znesek.
1.5.3
Dodatne discipline na prireditvah za hrte
Za pse, ki prekoračijo višino navedeno v točki 1.4.2, se mora
na nivoju nacionalne kinološke zveze najti ustrezna rešitev,
ki omogoča tem psom sodelovanje na prireditvah za hrte.
1.6 Licenčni kartoni
1.6.1 Podatki na
licenčnem kartonu
Nacionalna kinološka zveza mora poskrbeti za izdajo licenčnega
kartona z naslednjimi podatki:
Pasma, spol, ime psa, številka vpisa v rodovniško knjigo, datum
rojstva, v kolikor je mogoče še številko čipa ali tetovirno
številko, ime in priimek ter točen naslov lastnika.
Za male angleške hrte in male italijanske hrte pa še potrjeno
višino, izmerjeno v vihru.
1.6.2 Pridobivanje
licence v sosednjih državah
Če v državi, clanici FCI, ni pogojev za pridobitev licence za
racing ali lure coursing (ni racing steze ali lure coursing
proge), potem se licenca lahko pridobi v sosednji državi članici
FCI, kjer je to omogočeno. Psi pridobijo licenčni karton, ki
ga izda nacionalna kinološka zveza države, kjer je pes opravil
licenco.
1.6.3 Zahteve mentalnega stanja pri psu za izdajo
licence
Veljaven licenčni karton za mednarodni racing ali lure coursing
za hrte se lahko izda le psu, ki med tekom dokazano sledi vabi
in teče ob nasprotniku, ne da bi ga pri tem lovil ali napadal.
1.7
Najava prireditev
1.7.1 Objava informacij
o prireditvi
Objavljene morajo biti naslednje informacije:
1. Organizator, mesto in datum dogodka, čas pričetka prireditve
in čas predstavitve psov.
2. Ime in priimek vodje racinga ali lure coursinga.
3. Višina prijavnin.
4. Vrsta tekmovanja.
5. Seznam nazivov in nagrad ter čas slovesne podelitve le teh.
6. Zadnji rok prijave.
7. Pomembna opozorila glede na točko 1.11
8. Informacija o uporabi nagobčnika za male italijanske hrte.
9. Pravila glede poživil
(dodatne potrebne informacije za racing – iz točk 10 – 12)
10. Podatki o racing stezi (dolžina, oblika, radij zavojev,
tip površine na stezi, vrsta tehnične opreme ter vabe)
11. Sistem meritve časa.
12. Opis načina poteka tekmovanja, kot je to navedeno v točki
2.1
1.7.2 Prijavnica
K obvestilu mora biti priložena tudi prijavnica, ki mora biti
v skladu s smernicami iz točke 7.1
1.8 Odsotnost psov in uradnih
oseb
1.8.1 Odsotnost
psa
Informacijo, da pes, ki je že prijavljen, ne bo mogel sodelovati
na tekmovanju, je potrebno posredovati v pisarno organizatorja
pred pričetkom prireditve. V vsakem primeru pa obveza plačila
prijavnine obstoji, ne glede na to, ali je bil pes dejansko
pripeljan na tekmovanje ali ne.
1.8.2 Odsotnost uradne
osebe
Vse uradne osebe, ki so v času prireditve na dolžnosti, so obvezane
o morebitnih karšnihkoli težavah obvestiti vodjo prireditve
pred pričetkom le-te. Predčasen odhod s svoje dolžnosti je možen
le v dogovoru z vodjem prireditve.
1.9 Diskvalifikacije
1.9.1
Razlogi za diskvalifikacijo
Sodniki/žirija lahko za en dan diskvalificira ali izloči psa,
ki:
1. se ustavi med tekom
2. ovira potek tekov.
3. ga je potrebno vzpodbujati s klici, raznimi kretnjami, žvižganjem
ali s čim drugim, da preteče ciljno črto
1.9.2 Napadalni psi
Pes, ki napade ali skuša napasti druge pse, ali če skuša pobegniti,
mora biti diskvalificiran.
Napadalni psi so tisti psi, ki svoje pozornosti med tekom ne
usmerijo na vabo, ampak napadejo ali skušajo napasti svojega
nasprotnika in mu tako preprečiti normalen tek za vabo. Takojšnja
obrambna reakcija na napad je dovoljena.
Če pride do prerivanja, brez namena napada, ampak le zaradi
interesa po vabi oz. pridobivanja boljše linije teka za vabo,
se to prerivanje ne šteje za napad.
1.9.3 Zaznamek diskvalifijacije
Diskvalifikacija mora biti vpisana v delovno knjižico, licenčni
karton pa organizator odvzame in ga v roku treh (3) dni posreduje
lastnikovi nacionalni kinološki zvezi. Za vpis se uporablja
okrajšava: disqualified = disqu.
1.9.4
Eliminacije zaradi diskvalifikacij
• prvi (1.) prekršek v koledarskem letu: prepoved tekmovanja
za en (1) dan
• drugi (2.) prekršek v koledarskem letu: prepoved tekmovanja
za štiri (4) tedne
• tretji (3.) prekršek v koledarkem letu: prepoved tekmovanja
za osem (8) tednov
Če je bil pes v dveh zaporednih letih 4 krat diskvalificiran,
se mu licenca odvzame. Licenco lahko ponovno pridobi pod pogoji
za pridobitev licence. V kolikor je zopet v dveh zaporednih
letih 4 krat diskvalificiran, trajno izgubi licenco brez možnosti
ponovnega pridobivanja.
1.9.5 Neprimerno
vedenje lastnika/handlerja psa
Vodja racinga ali lure coursinga se lahko, skupaj s sodniki
ali žirijo, odloči, da s prizorišča prireditve odstraniti vsakogar,
ki se ne ravna po navodilih organizatorja, ki žali ali se vede
drugače neprimerno. Organizator o tem obvesti matično nacionalno
kinološko zvezo, kakor tudi nacionalno kinološko zvezo odstranjenega
lastnika/handlerja.
1.10
Poživila
1.10.1 Splošna
izjava o uporabi poživil pri psih
Psom je prepovedano dajanje vseh vrst poživil.
Na vsaki racing ali lure coursing prireditvi, ki je vezana na
ta FCI pravilnik je možno izvesti testiranje psov na poživila.
Ko lastnik prijavi psa na tekmovanje, se strinja, da je pes
lahko testiran na prisotnost poživil. Osnova za takšno testiranje
je nacionalni pravilnik posameznih nacionalnih kinoloških zvez.
1.10.2 Testiranje
na poživila na prireditvah
V primeru, da obstaja sum prisotnosti poživil pri določenem
psu, lahko sodniki/žirija, skupaj z veterinarjem, odredijo testiranje
na poživila. Lastnik psa je obvezan psa testirati. Če je rezultat
testiranja pozitiven, potem stroške testiranja krije lastnik
psa.
1.10.3 Testiranje
na poživila na FCI prvenstvih
Na svetovnih in evropskih prvenstvih v racingu in lure coursingu
je testiranje obvezno. Za način se odloči in samo testiranje
izvede nacionalna kinološka zveza.
Če nacionalna kinološka zveza ne izvede te zahtevane obveznosti,
se ji za dve leti prepove organizirati FCI racing in lure coursing
prireditve.
1.10.4
Sankcije ob dokazani prisotnosti poživil
Vsaka nacionalna kinološka zveza mora, v skladu s svojim pravilnikom
o poživil, sankcionirati psa in njegovega lastnika.
Tudi v primeru tujega lastnika psa se sankcije izvedejo v celoti.
Nacionalni kinološki zvezi, ki ne izvede sankcij, se za dve
leti prepove organizirati FCI racing in lure coursing prireditve.
Predsednik CdL, skupaj s tajnikom, podata predlog FCI-ju kdaj
začne ta prepoved veljati in kdaj se konča.
1.11 Pomembna opozorila
Za poškodbe lastnikov psov, psov ali uradnih oseb, organizator
ni odgovoren. Prav tako ne prevzema odgovornosti za pobegle
pse. Lastnik psa ni odgovoren, če njegov pes poškoduje drugega
psa med med tekom v racingu ali coursingu. V vseh ostalih primerih
je lastnik odgovoren za svojega psa.
1.12
Spori
Sojenje je odločilno in se na njega ni mogoče pritožiti.
2.
Pravila za racing
2.1 Načini poteka tekmovanja
Organizator določa način poteka tekmovanja. Dirka je sestavljena
iz preliminarnih dirk in finalov. Vse izločitvene dirke, ki
so potrebne, se upoštevajo kot preliminarne. Za vsakega psa,
ki se udeleži finala se, če je potrebno, planira dve dirki.
En način, kako določiti psa, ki se uvrsti v finale je, da o
tem odloča vrstni red po prihodu psov na cilj.
Drug način, ki določa uvrstitev psa v finale je po času v preliminarnih
dirkah. Vendar se ta način napredovanja psa v finale lahko uporabi
le če je časovna meritev zagotovljena za vse pse, ki prečkajo
ciljno črto. Čas se začne meriti takoj, ko se odprejo vrata
štartnih boksov.
2.2 Število prijav, razporeditev
po parmah, ločitev po spolu in program
2.2.1 Število prijavljenih
psov in sestava dirk
1. Minimalno število psov po pasmi: 6
2. Minimalno število psov na dirko: 3
3. Maksimalno število psov na dirko:
- dirka brez ovir: 6
- dirka z ovirami: 4
2.2.2
Ločitev po spolu
2.2.2.1 Ločitev
samcev in samic
Če je prijavljenih vsaj 6 psov iste pasme in istega spola, potem
samci in samice tečejo ločeni. Če pa je prijavljeno manj kot
6 psov iste pasme in istega spola, potem samci in samice tečejo
skupaj.
2.2.2.2 Ločitev po
razredih
Dirke so lahko ločene po razredih, če je tako organizator določil
že v programu. V tem primeru lahko v istem razredu skupaj tečejo
samci in samice, ne glede na število prijavljenih psov. Vendar
mora biti tak način omenjen v programu.
2.2.3 Program dirke
Organizator mora raporediti pse v različne dirke z vso odgovornostjo
in brez favoriziranja določenih psov. Psi iz različnih držav
morajo biti sorazmerno razporejeni po različnih dirkah. Organizator
ne sme v npr. eno preliminarno dirko uvrstiti le najhitrejše
pse, ali pa npr. pse, ki so v lasti enega človeka.
2.3 Seznam uradnih oseb in
njihove naloge
1. Žirija
2. Vodja dirke
3. Žirija na cilju
4. Merilci časa
5. Opazovalci dirke ob progi
6. Štartna ekipa
7. Upravljalec naprave za vleko vabe in tehnična služba
8. Veterinar
2.3.1 Žirija
Žirija je najvišji organ prireditve. Nadzoruje upoštevanje pravil
in potek dirke. V primeru spora ali dvoma v pravilnosti, so
njene odločitve dokončne. Žirijo sestavljajo trije člani s sodniško
licenco in če je mogoče, naj bi bil vsak član iz druge države.
2.3.2 Vodja dirke
Vodja dirke vodi in nadzoruje organizacijski in tehnični del
prireditve. V njegovi pristojnosti so reševanje vseh organizacijskih
in tehničnih problemov, ki se pojavijo med prireditvijo. Vodja
dirke je tudi kontaktna oseba med sodniki in udeleženci.
2.3.3 Žirija na ciljni
črti
Žirija na ciljni črti, v mednarodni sestavi, če je to mogoče,
je odgovorna za razvrstitev psov po uvrstivi, ko ti pretecejo
ciljno črto. Vrh smrčka je odločilen faktor pri prečkanju ciljne
črte za razvrščanje psov po uvrstitvi.
2.3.4 Merilci časa
Organizator določi merilca casa in način merjenja. Tudi pri
časovnem merjenju je vrh smrčka odločilen faktor za razvrstitev
psov. Merjenje časa sproži odprtje vrat na štartnih boksih.
2.3.5
Opazovalci dirke ob stezi
Organizator naj bi ob stezo razvrstil vsaj štiri opazovalce,
ki morajo imeti dovoljenje za opravljanje te funkcije ali sodniško
licenco. Vodja dirke jih razporedi na različna mesta. Njihova
naloga je nadzirati dirko in po vsakem teku obvestiti žirijo
o morebitnih nepravilnostih ali kršitvah pravil za dirke.
V kolikor odločitev žirije ni v skladu z mnenjem opazovalca,
je žirija dolžna obrazložitev svoje odločitve opazovalcu.
2.3.6 Štartna ekipa
Lastnik/handler mora psa pravočasno pripeljati v čakalno ogrado.
Preden se pse zapre v štartne bokse, štartna ekipa preveri:
1. Štartne bokse
2. Da so psi pred štartnimi boksi v pravilnem vrstnem redu
3. Da so nagobčniki, ki morajo ustrezati modelu, ki ga dovoljuje
FCI (točka 7.3), pravilno nameščeni.
4. Da ima vsak pes v čakalni ogradi ustrezno ovratnico. Žebljaste
ovratnice, ovratnice na zateg,… so prepovedane.
5. Da so tekmovalni plašči, ki morajo ustrezati modelu, ki ga
dovoljuje FCI (točka 7.2), pravilno nameščeni.
6. Da noben od psov nima nameščenih plašnic
Štartna ekipa poskrbi, da so psi nameščeni in zaprti v štartne
bokse kar se da hitro, vendar brez vsakršne pretirane naglice.
2.3.7 Upravljalec
naprave za vleko vabe in tehnična služba
Upravljalec naprave za vleko vabe se ravna po navodilih vodje
dirke. Med dirko mora biti vaba vodena na pravilni razdalji,
t.j. približno 20 metrov pred prvim psom. Če pride do napačnega
štarta, se mora vaba takoj ustaviti, če je še vedno v prvi polovici
ravninskega dela steze na štartu.
2.3.8 Veterinar
Organizator mora poskrbeti, da je na prireditvi prisoten tudi
veterinar. Veterinar mora biti v pripravljenosti ves čas prireditve.
Priporočljivo je, da so vse dolžnosti veterinarja, ki izhajajo
iz točke 7.4 izpolnjene.
2.3.9 Omejitve za
uradne osebe
Uradne osebe (sodniki in opazovalci), katerih psi sodelujejo
na dirki, ne morejo opravljati svojih nalog v času, ko teče
njihov pes in jih je potrebno za čas tiste dirke zamenjati.
2.4 Dolžina steze, definicija
in specifikacije steze
Za definicijo in specifikacijo steze glej točko 7.5.
2.4.1
Dolžina steze glede na pasme
Dolžina steze se meri en meter od ograje na notranji strani
steze.
Dolžine so naslednje:
• Od 250 do 500 m za male angleške hrte in male italijanske
hrte
• Od 250 do 900 m za vse ostale pasme
2.4.2 Dolžine steze
glede na starost psa
Psom, ki so bili stari vsaj 2 leti na 1. januarja v letu, ko
tekmujejo, in ne starejši od 6 let, se dovoli tekmovati na progi
daljši od 525 m. V tem primeru morajo biti psi pod strogim nadzorom
veterinarja.
2.4.3 Upravljanje
z vabo na cilju
Ko vaba preide ciljno crto, jo je potrebno voditi še vsaj 30
m pri isti hitrosti kot na stezi.
2.4.4 Odobritev steze
Vse racing steze, na katerih potekajo mednarodne dirke morajo
imeti licenco A ali B, izdano s strani nacionalne kinološke
zveze.(točka 7.5)
2.4.5
Pregled steze s strani žirije
Pred pričetkom prireditve ima žirija pravico pregledati stezo,
če je v skladu z informacijami, ki jih je podal organizator,
oziraje se na varnost psov.
2.5 Racing oprema
Organizator je obvezan zagotoviti, da so vse racing naprave,
tudi tiste v rezervi, v odličnem stanju, tako da je izvedba
tekov možna brez prekinitev.
1. Naprava za vleko vabe mora izpolnjevati naslednje:
a) Omogočati mora hitro pospeševanje vabe.
b) Hitro odreagirati na vsako spremembo hitrosti.
c) Imeti zadostno mero učinkovitosti v rezervi.
2. Valji ne smejo biti svetlih barv, niti se ne smejo svetlikati.
3. Vaba mora biti narejena iz lahke zajčje kože dolžine približno
40 cm, ali iz podobnega materiala. V primeru vlažnega ali deževnega
vremena je vaba lahko iz plastike ali blaga.
4. Minimalne dimenzije štartnih boksov so:
a) Dolžina 110 cm, višina 84 cm, širina 28 cm
b) Razmik med boksi mora biti vsaj 10 cm
c) Notranja obloga boksa mora biti gladka brez ostrih robov
d) Tla boksa morajo biti obdelana grobo oz. nedrseče in višinsko
morajo biti tla v istem nivoju kot travnata ali peščena steza.
e) Sprednja vrata ne smejo imeti nobenega odseva in psu morajo
omogočati nemoten pogled na vabo. Izdelana morajo biti tako,
da se izognemo kakršnikoli poškodbi psa.
2.6
Ponoven štart dirke
2.6.1 Razlogi za
ponoven štart dirke
Dolžnost žirije je, da se odloči, ali se štart dirke ponovi
ali ne. Razlogi so:
1. Ko se vodilni pes približa vabi na manj kot 10 m, ali pa
zaostane za njo veliko več kot 30 m ter če se vaba odbija od
steze.
2. Če se vaba pri isti hitrosti vleče manj kot 30 m od ciljne
črte, ali pa če se ustavi na manj kot 30 m od ciljne črtne.
3. Če štartni boksi ne delujejo pravilno.
4. Če se vaba med dirko ustavi.
5. Če opazovalci ob progi zaznajo resno motnjo v poteku dirke.
Padec psa se ne obravnava kot motnja v dirki.
2.6.2 Izjeme pri
ponovnem štartu
V zelo jasnih okoliščinah žirija lahko vodilne pse izvzame iz
ponovnega štarta pod naslednjimi pogojih:
1. Da je bila njihova pozicija povsem nesporna.
2. Da so pretekli vsaj polovico proge.
3. Da je zagotovljen normalen potek preostanka prireditve.
Psi, ki štartajo ponovno, štartajo iz istih boksov kot pred
prekinitvijo.
2.6.3 Ponoven štart
in čas med dirkami
Ponoven štart dirke se lahko ponovi takoj, če so psi odtekli
manj kot polovico proge, drugače se mora upoštevati čas počitka.
Med dvema dirkama, v katerima sodeluje isti pes, mora počitek
psa trajati:
• Vsaj 30 minut če je dolžina proge do 525 m
• Vsaj 60 minut, če je dolžina proge nad 525 m
Progo, daljšo od 525 m, je psu dovoljeno preteči maksimalno
dva krat v enem dnevu. Ponovni štarti na isti dan so prepovedani.
3.
Pravila za lure coursing
3.1 Seznam uradnih oseb
in njihove naloge
1. Sodniki
2. Vodja Lure coursinga
3. Opazovalci/pomočniki sodnikov na terenu
4. Štarter
5. Upravljalec vlečna naprave in tehnična služba
6. Veterinar
3.1.1
Sodniki
Sodniki so najvišji organ prireditve. Nadzorujejo upoštevanje
pravil in potek coursinga. V primeru spora ali dvoma v pravilnosti,
so njihove odločitve dokončne. V primeru tehničnih zadev se
morajo posvetovati z vodjem coursinga.
Pred začetkom prireditve morajo sodniki poskrbeti, da so vsa
navodila iz točk 3.2, 3.3, 3.4 in 3.6 upoštevana ter da je zagotovljena
varnost in dobrobit psov.
Mednarodne prireditve morata soditi vsaj dva sodnika s sodniško
coursing licenco. Pomočniki na terenu so jim lahko v pomoč.
Na prireditvah, kjer se podeljuje CACIL kandidaturo, mora biti
eden od sodnikov iz druge države članice FCI.
3.1.2 Vodja Lure
coursinga
Vodja lure coursinga mora biti strokovna in izkušena oseba,
ki vodi in nadzoruje organizacijski in tehnični del prireditve.
V njegovi pristojnosti so reševanje vseh organizacijskih in
tehničnih problemov, ki se pojavijo med prireditvijo.
3.1.3 Opazovalci/pomočniki
sodnikov na terenu
Pomočniki sodnikov so na terenu v pomoč sodnikom. Pomočnik sodnika
je lahko oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje te funkcije
ali sodniško licenco. Sodniki razporedijo pomočnike na različne
lokacije po coursing terenu. Njihova naloga je spremljati tek
in poročati sodniku o morebitnih nepravilnostih ali kršitvah
pravil za coursing med samim tekom.
3.1.4
Štarter
Na štartu štarter poskrbi in preveri:
1. Da je pes pravočasno na štartu in da je tiho
2. Da je pes v pravilnem štartem položaju.
3. Da je nagobčnik, ki mora ustrezati modelu, ki ga dovoljuje
FCI (točka 7.3), pravilno nameščen.
4. Da je tekmovalni plašček ustrezen in pravilno nameščen.
3.1.5 Upravljalec
naprave za vleko vabe in tehnična služba
Upravljalec naprave za vleko vabe se mora ravnati po navodilih
vodje coursinga in sodnikov.
Naprava za vleko vabe mora biti locirana tako, da ima upravljalec
nadzor nad celotno progo.
Razdalja med psom in vabo pred njim mora biti na pravilni razdalji,
zato mora biti upravljalec naprave za vleko dobro usposobljena
in izkušena oseba.
3.1.6 Veterinar
Organizator mora poskrbeti, da je na prireditvi prisoten tudi
veterinar. Veterinar mora biti v pripravljenosti ves čas prireditve.
Priporočljivo je, da so vse dolžnosti veterinarja, ki izhajajo
iz točke 7.4 izpolnjene.
Psi, ki so mlajši od dveh let in starejši od šestih, morajo
biti veterinarsko pregledani vsak tek, kadar je dolžina proge
daljša od 600 m.
3.1.7 Omejitve pri
uradnih osebah
Uradne osebe (sodniki in pomočniki/opazovalci), katerih psi
sodelujejo na coursingu, ne morejo opravljati svojih nalog v
času, ko tekmuje njihova pasma in jih je potrebno zamenjati.
3.2 Smernice za izbiro terena,
površine in dolžine proge
3.2.1 Teren
Idealen teren za postavitev coursing proge je velik travnik.
Zelo priporočljiv je rahlo nagnjen ali malo hribovit. Zaželjeno
je tudi, da se na terenu nahaja nekaj grmovja ali dreves, ki
pa ne smejo predstavljati nikakršne nevarnosti za pse.
3.2.2 Površina
Površina terena ne sme biti prevec drseča in očišcena mora biti
kamenja in lukenj. Nekaj naravnih ovir je priporočljivo, niso
pa obvezne. Če so, potem morajo biti jasno vidne iz pasje perspektive
iz razdalje vsaj 30 m, posebej če teren višinsko niha.
3.2.3 Dolžina proge
Dolžina proge mora biti:
• od 400 do 700 m za male angleške hrte in male italijanske
hrte
• od 500 do 1000 m za vse ostale pasme
3.3 Razdalja med škripci
Razdalja med škripci je velikega pomena in mora biti prilagojena
pogojem in konfiguraciji terena. Zavoji, ki so ostrejši od 60°
niso dovoljeni.
3.4 Ureditev coursing terena
Z vidika ogromnega fizičnega napora za psa med samim coursingom
mora biti teren za coursing urejen tako, da je pregleden in
ne predstavlja nobene nevarnosti za psa. Postavitev proge za
drugi tek mora biti drugačna od prve.
Vlečna vrvica ne sme za psa predstavljati nobene nevarnosti,
da bi se vanjo morebiti zapletel, ali da bi ga poškodovala.
3.5 Štart
3.5.1 Tekmovalni
plašči
Tečeta po dva psa skupaj, v paru in spuščena sta istočasno.
Eden teče v rdečem plašču, drugi pa v belem oz. modrem, odvisno
od pravil nacionalne kinološke zveze države, v kateri je prireditev
organizirana. Definicijo plaščev glej točko 7.2
3.5.2 Neparno število
prijavljenih psov
V primeru neparnega števila prijavljenih psov naj bi organizator,
če obstaja možnost, imel v rezervi rezervnega psa, tako da se
izogne solo tek.
3.6
Coursing naprave in pripomočki
Organizator je obvezan zagotoviti, da so vse coursing naprave
in pripomočki v odličnem stanju, tako da je izvedba tekov možna
brez prekinitev. V primeru težav z napravami mora imeti vodja
coursinga pripravljene nadomestne naprave, ki zagotavljajo enak
učinek ves čas prireditve.
Naprava za vleko vabe mora izpolnjevati naslednje:
1. Omogočati mora hitro pospeševanje vabe.
2. Hitro odreagirati na vsako spremembo hitrosti.
3. Imeti zadostno mero učinkovitost v rezervi.
4. Vaba mora biti narejena iz lahke zajčje kože dolžine približno
40 cm, ali iz podobnega materiala. V primeru vlažnega ali deževnega
vremena je vaba lahko iz plastike ali blaga.
5. Škripci ne smejo biti svetlih barv, niti lesketajoči se.
3.7
Sojenje
Lure coursing sodniki sodijo tek psa na podlagi petih (5) kriterijev
(glej spodaj). Največje možno število točk za posamezen kriterij
je 20 (FCI sistem)
Hrti, ki brez razloga ne dosežejo vsaj 50% največ možno dodeljenih
točk v prvem teku, se v drugi tek ne uvrstijo.
Drugi sistemi sojenja so dopustni, v kolikor:
1. Na mednarodnih prireditvah se lahko uporablja nacionalni
sistem, vendar ne sistem iz kakšne druge države, ampak lasten
sistem. (npr. PVL se ne more uporabljati na prireditvah v Nemciji)
2. Na FCI prvenstvih se lahko uporablja le FCI sistem.
Vedno se organizirata dva teka, katerih točke se seštejejo.
V primeru, da izvedba drugega teka ni možna, potem se za razvrstitev
psov uporabijo točke pridobljene v prvem teku.
V primeru, da dva ali več psov dosežejo isti rezultat (v seštevku
točk dveh tekov), potem se psu, ki je dobil večje število točk
v drugem teku, dodeli višja uvrstitev.
Vendar, če je rezultat še vedno izenačen, se višja uvrstitev
podeli psu, ki je zbral višje število točk v drugem teku po
posameznih kriterijih v naslednjem vrstnem redu: najprej 3.7.5
vztrajnost, potem sledi 3.7.4 spretnost, sledi 3.7.2 želja po
lovu, sledi 3.7.3 inteligenca in na koncu 3.7.1 hitrost.
3.7.1 Hitrost
Gre za hitrost, ki je potrebna, da pes ujame plen.To je razvidno
kako hitro pes nadomesti zamudo na štartu zaradi učinka presenečenja.
Hitrost psa mora biti enakomerna od začetka do konca proge,
še posebej pa se mora izkazati na koncu pri zgrabitvi vabe.
Sodnik mora s točkami nagraditi psa, ki teče nizko pri tleh,
dobro iztegnjenega telesa in se trudi doseči vabo. Glede na
to, da se hitrost časovno ne meri, je predanost psa in zmožnost
obvladovanja terena precejšnega pomena pri ocenjevanju.
Najvišje hitrosti se pri ocenjevanju ne upošteva, kajti hitrost
psa se primerja s hitrostjo njegovega nasprotnika.
Prehitevanje je dovoljeno, ko pes na drugi poziciji maksimalno
pospeši in prehiti svojega nasprotnika. Prehitevanje je dovoljeno
med dvema zaporednima škripcema.
3.7.2 Želja po lovu
Želja po lovu se kaže v zasledovanju vabe ne glede na konfiguracijo
terena ter ovire na njem in ne glede na pripetljaje kot so izguba
smeri teka v zavoju, padec ali izguba vabe iz vida.
Želja po lovu se kaže:
1. Na štartu:
-z osredotočeno pozornostjo
-z stalnim pogledom na vabo
2. V zasledovanju vabe:
-s stalnim pritiskom na vabo, tako da mora upravljalec vlečne
naprave stalno pospeševati, da pes ne zgrabi vabe že med tekom,
ampak šele na koncu
-s čistimi preskoki preko ovir na progi brez vsakršnega obotavljanja
pred njimi
-z željo po vračanju za vabo, če za to zaostane ali jo izgubi
3. Na cilju pri zgrabitvi vabe:
-s polno hitrostjo
-z zgrabitvijo vabe v gibanju
-z željo po prisvojitvi vabe ne glede na to, da si jo je prisvojil
že nasprotnik
3.7.3 Inteligenca
Inteligenca psa se kaže v stalni težnji po idealni liniji teka
za vabo in spretnosti brez katere tudi najhitrejši pes ne bi
mogel ujeti vabe.
3.7.4 Spretnost
Spretnost psa se kaže:
1. v hitrih spremembah smeri, ki jih povzročijo zavoji vabe
2. v premagovanju ovir
3. pri zgrabitvi vabe na koncu s polno hitrostjo
3.7.5 Vztrajnost
(kondicija psa)
Kondicija psa se kaže v tem, da je pes sposoben končati tek
v dobrem fizičnem stanju. Na koncu štejejo njegove fizične in
mentalne sposobnosti.
3.8 Sankcije
Le usposobljen sodnik lahko poda sankcije, ki pa morajo biti
v skladu s tem pravilnikom.
3.8.1 Kaznovanje
predčasnega spusta
Če lastnik/handler na štartu prehitro izpusti psa, potem lahko
sodnik odvzame 10% pridobljenih točk v teku. Če je ta isti tek
potrebno ponoviti, kazen ne velja več.
Če pride do napačnega štarta, se lahko sodnik obrne po nasvet
k štarterju ali vodji coursinga.
3.8.2 Zamuda prihoda
na štart
Zaradi zamude ali odsotnosti psa na štartu, se lahko psa za
en dan izloči iz tekmovanja.
3.8.3 Prepovedi
Sodniki lahko za en dan prepovedo tekmovati psu, ki:
1. po štartu ostane ob lastniku/handlerju, ali odide s proge
2. v teku sledi svojega nasprotnika in ne vabe
3. po mnenju veterinarja nima zadostne fizične kondicije za
tekmovanje
4.
Pravila za racing in lure coursing prvenstva
4.1 Kandidatura
FCI/CdL in racing klub ali organizator lure coursinga odločita
na podlagi prijave iz države, kje bo določeno prvenstvo potekalo.
Kandidaturo za organizacijo racing ali lure coursing prvenstva
je potrebno posredovati v pisni obliki preko nacionalne kinološke
zveze. Kandidat mora garantirati odlično organizacijo dogodka.
4.2 Vrste prvenstev v racingu
Vsako leto lahko FCI odobri dve prvenstvi v racingu:
• FCI Svetovno prvenstvo
• FCI Evropsko prvenstvo
4.3 Podeljevanje nazivov
na racing prvenstvih
TPodelijo se naslednji nazivi:
• FCI Svetovni prvak 200x (na primer 2007)
• FCI Evropski prvak 200x (na primer 2007)
4.4 Vrste prvenstev v lure
coursingu
Vsako leto lahko FCI odobri prvenstvo v lure coursingu, ki se
imenuje:
• FCI Evropsko prvenstvo v lure coursingu
4.5 Podeljevanje nazivov
na lure coursing prvenstvih
Podelijo se naslednji nazivi:
• FCI Evropski prvak v lure coursingu 200x (na primer 2007)
4.6 Organizator
Prvenstvo lahko organizira le kinološka zveza, članica FCI.
Prošnja za organizacijo prvenstva mora biti podana dve leti
pred planiranim prvenstvom. CdL izbere državo članico kot organizatorja
in mesto, kjer bo prvenstvo potekalo.
Osnutek organizacije prvenstva mora članica podati v pisni obliki
delegatu CdL za odobritev. Osnutek se lahko posreduje ostalim
članicam FCI šele po odobritvi.
4.6.1 Lokacijske
zahteve
Prvenstvo se lahko organizira le na lokacijah, ki ustrezajo
osnovnim zahtevam iz točk 2.4 in 3.2 tega pravilnika.
4.6.2 FCI/CdL pregled
lokacije
CdL ima pravico preveriti stanje steze za racing in terena za
lure coursing v času med odobritvijo organizacije in datumom
prvenstva ter lahko poda predloge za prilagoditve in/ali izboljšave
izvedbe.
4.6.3 Omejitve v
času prvenstva
V času FCI prvenstva ostale mednarodne racing ali lure coursing
prireditve niso dovoljene.
4.7 Udeležba
4.7.1 Licenčne
zahteve
Vsi hrti iz desete (10) skupine, ki so vpisani v rodovniško
knjigo FCI članic oz. niso vpisani v pogojno rodovniško knjigo
("livre d’attente") FCI članic in pogodbenih partnerjev
in tudi psi organizacij, ki niso članice FCI, vendar FCI priznava
njihovo rodovniško knjigo, lahko sodelujejo na tekmovanjih.
Ampak to ne velja za pse, ki so bili uvoženi iz določenih izvornih
predelov posamezne pasme in bodo v bodočnosti registrirani in,
ki nimajo rodovnikov, priznanih s strani FCI, zaradi dejstva
ker na tistem območju ni kinoloških organizacij. Isti ukrep
velja za njihove potomce, ki so vpisani v pogojno rodovniško
knjigo ("livre d’attente") pri FCI članicah ali pogodbenih
partnerjih.
V tem trenutku to velja za afriške hrte (Azawakh) in perzijske
hrte (Saluki)
Ta ukrep velja tudi za arabske hrte (Sloughi), ki jih vzrejajo
v Maroku in njihova vzreja ni pod kontrolo clanic FCI. Ti psi
posledično ne morejo pridobiti izvoznega rodovnika, ampak le
tako imenovani “Genealogie”. Preden se jih prijavi na prvenstvo
v lure coursingu ali racingu, jih je potrebno vpisati v pogojno
rodovniško knjigo ("livre d’attente") članice FCI
ali pogodbenega partnerja.
Iz skupine 5 je dovoljeno sodelovati na lure coursing in racing
prireditvah sredozemskim hrtom (faraonski pes, sicilijanski
hrt, ibiški pes in kanarski pes), vendar ne morejo kandidirati
za CACIL.
4.7.2 Zahteve na
podlagi rezultatov v racingu in lure coursingu
Psi, kateri se lahko prijavijo na FCI prvenstvo, so tisti psi,
ki na podlagi svojih rezultatov izpolnjujejo vse standarde kvalitete
za takšno tekmovanje. Vsaka nacionalna kinološka zveza določi,
kateri psi se lahko prijavijo.
Da se psa lahko prijavi, je moral le-ta pred zaključkom prijav
sodelovati na vsaj dveh racing ali lure coursing tekmovanjih,
kjer pa ni smel biti diskvalificiran. Diskvalifikacija na tekmovanjih
v času med zaključkom prijav in datumom prvenstva pomeni izključitev
iz tekmovanja na prvenstvu.
Psom, ki se poškodujejo med prvim tekom na racingu ali lure
coursingu in se jih umakne iz nadaljnega tekmovanja na podlagi
odločitve veterinarja (veterinar mora podati pisno izjavo),
se teki vseeno priznajo kot uspešno zaključeni.
4.8 Prijava
4.8.1 Prejemnik
prijavnice
Prijavnice za FCI prvenstvo lastnik psa ne pošilja direktno
organizatorju prvenstva ampak svoji nacionalni kinološki zvezi.
4.8.2
Število psov na državo
Vsaka država članica lahko na prvenstvo prijavi največ šest
psov ene pasme in spola. Vsako odstopanje od tega števila mora
odobriti FCI/CdL.
4.8.3 Psi v rezervi
Vsaka država lahko k številu prijavljenih psov iz točke 4.8.2
doda tudi rezervnega psa (ali pse), ki bi lahko nadomestil psa
izločenega iz že prijavljene ekipe.
Za vse pse v rezervi, ki ne bodo sodelovali na prvenstvu, se
mora na soboto organizirati mednarodno prijateljsko tekmovanje.
Prijateljsko tekmovanje pa se ne organizira za rezervne pse
na lure coursing prireditvah.
4.8.4 Podatki na
prijavnici in rok prijave
Vsaka nacionalna kinološka zveza mora prijaviti vsakega psa
posebej, razvrščene po njihovih rezultatih, pasmi in spolu.
Prijavnica mora vsebovati ime psa v skladu z njegovim rodovnikom,
vse podatke, ki jih zahteva kandidatura za CACIL, kakor tudi
podatke o lastniku, ki morajo biti skladni z licenčnim kartonom.
Pse je potrebno prijaviti vsaj štiri (4) tedne pred prvenstvom.
4.9
Uradne delegacije
Skupaj z prijavnicami, je potrebno poslati tudi listo ljudi,
ki spremljajo ekipo kot uradna delegacija. Vendar je naloga
organizatorja, da določi sodnike, žirijo, kakor tudi opazovalce
na terenu ali stezi.
4.9.1 FCI/CdL delegati
za prvenstva
Za vsako prvenstvo v racingu ali lure coursingu FCI/CdL določi
delegata, ki je kot vodja odgovoren za celotno prireditev, vključno
s pregledom programa. Če je potrebno, lahko zahteva popravke
in sprejema dokončne odločitve v ključnih primerih. Pri vsakršnem
sporu, se mora žirija posvetovati z njim/njo. Stroške FCI/CdL
delegata krije organizator.
4.9.2 Uradne osebe
na racingu
Žirijo morajo sestavljati trije člani iz vsaj dveh držav. Predviden
mora biti tudi rezervni član. Prav tako morajo biti opazovalci
na stezi različnih nacionalnosti.
4.9.3 Uradne osebe
na lure coursingu
Ocenjevanje na lure coursing prvenstvu morajo vršiti vsaj trije
sodniki iz vsaj dveh držav. Predviden mora biti tudi rezervni
sodnik. Sodnikom so lahko v pomoč opazovalci na terenu.
4.10
Zahteve pri dodeljevanju zmagovalnih nazivov
4.10.1 Število
psov, šest ali več
Če je na štartu šest ali več psov istega spola in iste pasme,
potem se podeli naziv zmagovalca tako samcu kot tudi samici.
Če pa je na štartu manj kot šest psov istega spola, potem samci
in samice tekmujejo skupaj in se podeli le en naziv zmagovalca.
4.10.2 Število
psov, manj kot šest
Če je na štartu skupno število samcev in samic bilo katere pasme
manj kot šest, potem se ne podeli noben zmagovalni naziv. Navkljub
temu se lahko CdL delegat, skupaj z žirijo, odloči, da podeli
zmagovalne nazive, če okoliščine tako narekujejo, kakor tudi
nagrade, ki so bile napovedane.
4.10.3 Število
psov, manj kot štiri
Če so na štartu manj kot štirje psi, potem ta pasma ne more
sodelovati na FCI prvenstvu.
4.11 Dolžina stez/prog
na prvenstvih
4.11.1
Dolžina steze za racing
Dolžina, ki velja za FCI prvenstva v racingu:
• za male angleške hrte in male italijanske hrte: 350 – 365
metrov
• za vse ostale pasme: 475 - 480 metrov
Manjša odstopanja od zgoraj omenjenih dolžin so dovoljena.
4.11.2 Dolžina
proge za lure coursing
Dolžina, ki velja za FCI evropsko prvenstvo v lure coursingu:
• za male angleške hrte in male italijanske hrte: 400 – 700
metrov
• za vse ostale pasme hrtov: 500 - 1000 metrov
Manjša odstopanja od zgoraj omenjenih dolžin so dovoljena.
4.12 Nagrade
4.12.1 Diplome
Za pridobljeni naziv se podeli diplomo. (podeli jo nacionalna
kinološka zveza)
4.12.2 Zmagovalni plašči
Plašči za zmagovalce:
• Bel: FCI Svetovna prvenstva
• Moder: FCI Evropska prvenstva
• Rdec: FCI Evropska prvenstva v lure coursingu
• Zelen: FCI Zmagovalec prijateljske tekme
4.12.3 Finalisti
Častne nagrade dobijo vsi finalisti.
4.13 Plačilo prijavnine
Višino prijavnine določi CdL in je izražena v €. Prijavnino
organizatorju plača vodja ekipe sodelujoče države.
4.14 Vodja ekipe
V času, ko se nacionalna kinološka zveza prijavi na prvenstvo,
mora izbrati tudi vodjo ekipe.
1. Med prireditvijo je vodja ekipe predstavnik svoje nacionalne
kinološke zveze na prvenstvu.
2. Vodja ekipe je odgovoren za prenos informacij organizatorja
do članov svoje ekipe.
3. Vodja ekipa mora delovati kot vezni člen med posameznimi
člani ekipe in organizatorjem prvenstva.
4. Le vodja ekipe ima pravico, da sme organizatorja spraševati,
predlagati, ugovarjati, se pritoževati glede stvari, ki zadevajo
njegovo ekipo.
5. Odgovoren je za vse svoje izjave in nasvete, kakor tudi za
disciplino znotraj svoje ekipe.
6. Ko so psi pripeljani na stezo, je njegova naloga, da zbere
licenčne kartone in delovne knjižice svojih članov ter jih preda
v prireditveno pisarno. Člani ekipe morajo takoj o vsem obveščati
vodjo ekipe, npr. o odstopih,…
4.15 Postopki
Organizator je odgovoren za nemoten potek tekmovanja, kar mora
zagotoviti tudi z nadomestnimi napravami in pripomočki.
4.15.1 Kvalifikacije
za finale v racingu
Psi, ki so se kvalificirali v finale, so izbrani na osnovi doseženega
časa v preliminarnih tekih.
Vsak pes, razen velikega angleškega hrta, mora sodelovati v
vsaj dveh preliminarnih tekih, tako da je finalni tek tretji.
Za kvalifikacijo v finale se šteje boljši čas, ki je bil dosežen
v dveh preliminarnih tekih.
V primeru, da je na štartu v kategoriji manj kot 36 psov oz.
manj kot 18 v primeru velikega angleškega hrta, potem se finalni
rezultati lahko dosežejo brez meritve časa. Za velike angleške
hrte je obvezen le en preliminarni tek, drugi je neobvezen.
FCI/CdL lahko dovoli izjeme.
4.15.2 Kvalifikacije
za finale v coursingu
Ocenjevanje psov v vsakem teku mora biti v skladu s točko 3.7
tega pravilnika. Psi, ki brez razloga ne dosežejo vsaj 50% največ
možno dodeljenih točk v prvem teku, se v drugi tek ne uvrstijo.
4.15.3 Nepotrebni
teki
Z vidika zaščite živali, se je potrebno izogibati nepotrebnim
tekom.
4.15.4 Veliko število
prijav v racingu
V primeru, da se prijavi veliko število psov, lahko organizator
izpelje FCI prvenstvo v racingu v dveh dnevih. Vendar se morajo
vsi teki za eno pasmo izpeljati v enem dnevu.
V tem primeru afganistanski hrti, mali angleški hrti in veliki
angleški hrti tekmujejo v nedeljo, medtem ko pa vse ostale pasme
v soboto.
4.15.5 Veliko število
prijav v coursingu
V primeru, da se prijavi veliko število psov, lahko organizator
izpelje FCI evropsko prvenstvo v lure coursinguv dveh dnevih.
Vendar se morajo vsi teki za eno pasmo izpeljati v enem dnevu.
4.15.6 Sistem za
merjenje časa pri racing
Za merjenje časa mora biti na voljo “fotofiniš” sistem. Sistem
mora delovati tako, da izmeri čas vsakega psa, ki prečka ciljno
crto. Za inštalacijo opreme je odgovoren organizator. Ob ciljni
črti morajo biti prisotni tudi sodniki.
4.15.7 Rezervni
sistem za merjenje časa pri racing
Na voljo mora biti tudi rezervni sistem za merjenje časa, ki
mora delovati istočasno, tako da se zagotovijo vsi pogoji za
nemoteno tekmovanje.
5. CACIL pravila
5.1 Pasme
Ta pravila se nanašajo le na hrte iz FCI skupine 10, za katere
so racing in lure coursing prireditve organizirane pod pokroviteljstvom
FCI.
5.2 Prireditve
Ta pravila se nanašajo na mednarodne prireditve v racingu in
lure coursingu, kjer se podeljuje kandidaturo za CACIL, ki je
bila napovedana s strani nacionalne kinološke zveze in sprejeta
s strani FCI.
5.3 Minimalen rezultat
za podelitev kandidature za CACIL v lure coursingu
Kandidaturo za CACIL se lahko podeli le hrtu, ki je dosegel
vsaj 2/3 točk od maksimalno možnih.
5.4
Zahteve za pridobitev naziva prvaka
FCI podeljuje naziv "Champion International de Course"
pod naslednjimi pogoji:
Pri minimalni starost 15 mesecev je moral hrt, ne glede na pasmo,
pridobiti vsaj dva "certificats d’aptitude au championnat
international de lévriers" (CACIL), z zmagama ali uvrstitvama
v dveh različnih državah, v lure coursingu ali racingu pod pokroviteljstvom
FCI. Med prvim in zadnjim CACIL-om mora preteči 12 mesecev in
en (1) dan.
5.5 Pasje razstave v lepoti
Dodatno, pri starosti minimalno 15 mesecev mora pes na pasji
razstavi pridobiti oceno ne nižjo od "prav dobro"
v razredu mladih (nad 15 mesecev) - odprtem - vmesnem - delovnem
- razredu prvakov in sicer na dveh mednarodnih razstavah, pri
dveh različnih sodnikih, ne glede na število prijavljenih psov.
Vsaj ena ocena od dveh mora biti pridobljena pred prvim "certificat
d’aptitude au championnat international de lévriers" (CACIL),
ki šteje za naziv "Champion international de course".
Dokazilo (kopija) o opravljeni telesni oceni zunanjosti na razstavi
mora biti priložena k prijavnici za racing ali lure coursing
tekmovanje. Če pes ne pridobi te ocene, potem na tekmovanjih
v racingu in lure coursingu ne more kandidirati za CACIL in
R-CACIL.
5.6 Rezervni CACIL
Rezervni CACIL je veljaven za naziv "Champion de Course"
v primeru, da je pes, ki je osvojil kandidaturo za CACIL že
mednarodi prvak v racingu ali lure coursingu ali pa da pes ne
izpolnjuje zahtev iz točke 5.5 in/ali 5.8
5.7 Število psov na štartu
1. Če je na štartu vsaj 6 psov iste pasme in spola, potem se
kandidatura za CACIL podeli samcu in samici.
2. Če je na štartu manj kot 6 psov istega spola, potem samci
in samice tekmujejo skupaj in se podeli le ena kandidatura za
CACIL.
3. Če je na štartu manj kot 6 psov ene pasme, potem se kandidature
za CACIL ne podeli.
5.8
Nepopoln/neznan rodovnik
Psi, katerih predniki niso znani ali pa je njihov rodovnik nepopoln,
ne morejo pridobiti kandidature za CACIL in kandidaturo za naziv
pridobi pes, ki je bil kandidat za R-CACIL.
5.9 Zahteve za kandidaturoi
za R-CACIL
Kandidaturi za CACIL in R-CACIL se predlagata brez preverjanja
rodovniške knjige ali rodovnika. Sodniki lahko predlagajo kandidaturo
za R-CACIL drugemu najbolje uvrščenemu psu za zmagovalcem, ki
je prejel kandidaturo za CACIL pod pogojem, da ta pes izpolnjuje
vse zahteve iz točke 5.5.
5.10 CACIL kanddature
CACIL kandidature se preko ustrezne nacionalne kinološke zveze
posredujejo v pisarno FCI.
5.11 FCI odločitev
FCI preveri, ce so bile vse zahteve, ki izhajajo iz pravilnika,
upoštevane. Če so bile, potem je predlog sodnika potrjen. Če
niso, potem se naziv ne podeli.
5.12
Trajen naziv
FCI podeljuje trajen naziv "Champion de Course".
6. Pogoji za
prijavo v delovni razred na mednarodnih CACIB razstavah
Za prijavo psa v delovni razred je obvezno k prijavnici priložiti
kopijo FCI potrdila kinološke zveze, kjer ima lastnik psa stalno
prebivališče, da je pes izpolnil naslednje zahteve:
1. Potrdilo, da ima veljavno licenco za racing ali lure coursing.
2. Potrdilo, da je vsaj štiri (4) krat sodeloval na mednarodnem
CACIL tekmovanju v racingu ali lure coursingu v obdobju daljšem
od enega leta in enega dne. Izjema: glede na to da naslednje
države: Norveška, Švedska, Finska, Estonija, Latvija, Litva
in Rusija ne organizirajo več kot 2 CACIL-a v racingu ali lure
coursingu, se število zahtevanih tekov zmanjša na dva (2) za
njihove pridružene članice.
3. V obeh primerih, potrdilo, da se je na dveh tekmovanjih uvrstil
med prvo polovico v končni razvrstitvi. V primeru, da je takšno
razvrstitev dosegel na lure coursingu, je moral doseči še vsaj
2/3 maksimalno možnih točk iz točke 3.7 tega pravilnika.
7. Zaključki
7.1 Podatki za prijavo
Prijavnico lahko organizatorju pošlje le organizacija, ki jo
priznava nacionalna kinoložka zveza.
Organizatorju FCI racing in lure coursing prireditve je potrebno
poslati naslednje podatke:
1. Podatki o prireditvi:
Čas in mesto prireditve
2. Podatki o psu:
Ime psa
Pasma
Spol
Datum rojstva
Številka licence
Številka rodovnika/številka licence
Identifikacijska številka (čip/tetovirna številka)
3. Razred (racing)
4. Podatki o lastniku:
Ime in priimek
Naslov
Država
Telefon
Faks
E-pošta
7.2
Tekmovalni plašči
Spodnji podatki se nanašajo za plašče pri racingu, za plašče
pri lure coursingu glej točko 3.5.1.
Št. 1 rdeč, številka "1" bela
Št. 2 moder, številka "2" bela
Št. 3 bela, številka "3" črna
Št. 4 črn, številka "4" bela
Št. 5 rumen, številka "5" črna
Št. 6 črno-bel, številka "6" rdeca
7.3
Nagobčniki
Material: plastificirana jeklena žica
Opcija
Material: plastika, v treh velikostih, za majhne pasme
v šestih velikostih za velike pasme
Dovoljen je tudi ameriški tip nagobčnika iz usnja ali plastike.
7.4 Dolžnosti veterinarja
7.4.1 Pregled psa
ob prihodu
Če organizator ne organizira drugače, potem veterinar ob prihodu
psov pregleda njihove knjižice s cepljenji, ki morajo biti veljavne
v skladu s predpisi o cepljenju psov.
Sledi splošen pregled stanja vsakega posameznega psa. Psi, ki
so na splošno v slabem stanju, se mora po pregledu izločiti.
Splošen pregled obsega:
1. Pregled očesne veznice. Če veterinar posumi na težave pri
pregledu le te, se mora izmeriti tudi telesna temperatura.
2. Preveriti, ali se psice gonijo.
3. Pregled tac s povdarkom na odkrivanju morebitnih poškodb
in ran.
4. Odkrivanje prisotnost morebitne bolečine z upogibanjem in
raztegovanjem sklepov okončin
5. Opazovanje psa v gibanju. V kolikor je pri psu prisotna šepavost,
je potreben detajlen pregled.
7.4.2 Dnevna prisotnost
veterinarja
Veterinar, katerega je organizator angažiral za prireditev,
mora biti prisoten ves čas tekmovanja. Opremljen mora biti tako,
da lahko nemudoma nudi prvo pomoč na samem kraju dogodka (obveze,
opornice, stetoskop,…)
Žirija mora iz tekmovanja izločiti vsakega psa, za katerega
veterinar ugotovi, da ni primeren za tekmovanje zaradi splošno
slabe kondicije, zaradi poškodb, suma na jemanje poživil, itd.
Veterinar naj bi pred vsakim tekom pregledal splošno stanje
psov in nemudoma javil kakršnekoli poškodbe psov žiriji, ki
bi poškodovanega psa izločila iz tekmovanja.
Plačilo in stroške veterinarja krije organizator prireditve.
Le stroške individualnih oskrb poškodb / zdravljenja psov, krijejo
njihovi lastniki sami.
7.5
Opisi tekmovalnih stez / Klasifikacija tekmovalnih stez po FCI
7.5.1 Definicija
kategorije A
V kategorijo A spadajo tekmovalne steze z licenco za nacionalne
in mednarodne racing prireditve, na katerih se podeljujejo FCI
nazivi.
7.5.2
Definicija kategorije B
V kategorijo B spadajo tekmovalne steze z licenco za nacionalne
in mednarodne racing prireditve, na katerih se ne podeljujejo
FCI nazivi.
7.5.3 Podrobnejši
opisi
7.5.3.1 Splošno
1. Dirkališče na stezi mora biti odlično pripravljeno, brez
elementov, ki bi predstavljali nevarnost za psa.
2. Površina dirkališča je lahko: poraščena z gosto travo, iz
utrjenega peščenega nasutja, travnata s peščenimi zavoji.
3. Dolžina mora omogočati tek 345 – 390 m in 475 – 480 m skupaj
z predpisano dolžino štartne ravnine.
4. Pozicija štartnih boksov mora omogočati vsaj 40 m štartne
ravnine.
5. Ograda za pse mora biti ločena od tekmovalne steze. Biti
mora čista in ustrezna za pripravo psov na tek. Locirana mora
biti tako, da psom onemogoča pogled na stezo. V kolikor to ni
mogoče, se postavi pregrada.
6. Območje za ustavljanje za ciljno črto, mora biti dolžine
50 m.
7.5.3.2 Opis tekmovalne
steze A kategorije
Radij ravnega zavoja ali zavoja v naklonu mora biti dolg vsaj
42 m. Za zavoje v naklonu veljajo tisti, ki imajo naklon vsaj
8%. Minimalna širina steze v ravninskem delu je 6 m, v ravnih
zavojih 8 m in v zavojih v naklonu 7 m.
7.5.3.3 Opis tekmovalne
steze B kategorije
Radij ravnega zavoja ali zavoja v naklonu mora biti dolg vsaj
40 m. Za zavoje v naklonu veljajo tisti, ki imajo naklon vsaj
8%. Minimalna širina steze v ravninskem delu je 5 m in 7 m v
zavojih.
