Slovenski klub za hrte / The Sighthound Club Of Slovenia
The Sighthound Club Of Slovenia
Slovenski klub za hrte
Aktualno
Kdo smo
Organi kluba
Zgodovina
Postanite naš član
Ugodnosti za člane
Aktivnosti kluba
Klubska revija
Prireditve
Lure Coursing
Predstavitev
Kako smo začeli
Tekme/treningi
Pridobitev licence
Oprema
X FCI skupina
Vzreja
Legla
Vzreditelji
Vzrejni pregledi
Pravilniki in obrazci
Prvaštva
Povezave
Kontakt
 
 
Spremljajte nas na
 
 
PRAVILA
 
MEDNARODNA KINOLOŠKA ZVEZA (AISBL)
13, Place Albert 1er, B - 6530 Thuin (Belgija),
tel : ++32.71.59.12.38, fax :++32.71.59.22.29, e-pošta: info@fci.be
 

PRAVILNIK O MEDNARODNIH FCI RACING IN LURE COURSING TEKMOVANJIH

Odobren s strani Generalnega odbora FCI, 26. oktobra 2006 v Rimu.
Veljaven od 1. januarja 2007

Ta dokument je preveden v več jezikov. V primeru različnih interpretacij dokumenta zaradi prevodov, je angleška verzija merodajna.

botomline
Vsebina
MEDNARODNA KINOLOŠKA ZVEZA (AISBL)
1. Splošno
1.1 Namen pravilnika
1.2 Zaščita živali
1.3 Definicija odobritve in jamstvo datuma izvedbe prireditve ter
pristojbine
1.3.1 Uporaba imen prireditev
1.3.2 Zavrnitev prošnje za organizacijo prireditve
1.3.3 Plačilo pristojbin
1.4 Pristop in odobritev včlanitve
1.4.1 Pristop
1.4.2 Začetni pogoji
1.5 Meritve višine pri malem angleškem hrtu in malem italijanskem hrtu
1.5.1 Pritožba glede višine
1.5.2 Polog za pritožbo
1.5.3 Dodatnne discipline na prireditvah za hrte
1.6 Licenčni kartoni
1.6.1 Podatki na licenčnem kartonu
1.6.2 Pridobivanje licence v sosednjih državah
1.6.3 Zahteve mentalnega stanja pri psu za izdajo licence
1.7 Najava prireditev
1.7.1 Objava informacij o prireditvi
1.7.2 Prijavnica
1.8 Odsotnost psov in uradnih oseb
1.8.1 Odsotnost psa
1.8.2 Odsotnost uradne osebe
1.9 Diskvalifikacije
1.9.1 Razlogi za diskvalifikacijo
1.9.2 Napadalni psi
1.9.3 Zaznamek diskvalifijacije
1.9.4 Eliminacije zaradi diskvalifikacij
1.9.5 Neprimerno vedenje lastnika/handlerja psa
1.10 Poživila
1.10.1 Splošna izjava o uporabi poživil pri psih
1.10.2 Testiranje na poživila na prireditvah
1.10.3 Testiranje na poživila na FCI prvenstvih
1.10.4 Sankcije ob dokazani prisotnosti poživil
1.11 Pomembna opozorila
1.12 Spori
2. Pravila za racing
2.1 Načini poteka tekmovanja
2.2 Število prijav, razporeditev po parmah, ločitev po spolu in program
2.2.1 Število prijavljenih psov in sestava dirk
2.2.2 Ločitev po spolu
2.2.2.1 Ločitev samcev in samic
2.2.2.2 Ločitev po razredih
2.2.3 Program dirke
2.3 Seznam uradnih oseb in njihove naloge
2.3.1 Žirija
2.3.2 Vodja dirke
2.3.3 Žirija na ciljni črti
2.3.4 Merilci časa
2.3.5 Opazovalci dirke ob stezi
2.3.6 Štartna ekipa
2.3.7 Upravljalec naprave za vleko vabe in tehnična služba
2.3.8 Veterinar
2.3.9 Omejitve za uradne osebe
2.4 Dolžina steze, definicija in specifikacije steze
2.4.1 Dolžina steze glede na pasme
2.4.2 Dolžine steze glede na starost psa
2.4.3 Upravljanje z vabo na cilju
2.4.4 Odobritev steze
2.4.5 Pregled steze s strani žirije
2.5 Racing oprema
2.6 Ponoven štart dirke
2.6.1 Razlogi za ponoven štart dirke
2.6.2 Izjeme pri ponovnem štartu
2.6.3 Ponoven štart in čas med dirkami
3. Pravila za lure coursing
3.1 Seznam uradnih oseb in njihove naloge
3.1.1 Sodniki
3.1.2 Vodja Lure coursinga
3.1.3 Opazovalci/pomočniki sodnikov na terenu
3.1.4 Štarter
3.1.5 Upravljalev naprave za vleko vabe in tehnična služba
3.1.6 Veterinar
3.1.7 Omejitve pri uradnih osebah
3.2 Smernice za izbiro terena, površine in dolžine proge
3.2.1 Teren
3.2.2 Površina
3.2.3 Dolžina proge
3.3 Razdalja med škripci
3.4 Ureditev coursing terena
3.5 Štart
3.5.1 Tekmovalni plašči
3.5.2 Neparno število prijavljenih psov
3.6 Coursing naprave in pripomočki
3.7 Sojenje
3.7.1 Hitrost
3.7.2 Želja po lovu
3.7.3 Inteligenca
3.7.4 Spretnost
3.7.5 Vztrajnost (kondicija psa)
3.8 Sankcije
3.8.1 Kaznovanje predčasnega spusta
3.8.2 Zamuda prihoda na štart
3.8.3 Prepovedi
4. Pravila za racing in lure coursing prvenstva
4.1 Kandidatura
4.2 Vrste prvenstev v racingu
4.3 Podeljevanje nazivov na racing prvenstvih
4.4 Vrste prvenstev v lure coursingu
4.5 Podeljevanje nazivov na lure coursing prvenstvih
4.6 Organizator
4.6.1 Lokacijske zahteve
4.6.2 FCI/CdL pregled lokacije
4.6.3 Omejitve v času prvenstva
4.7 Udeležba
4.7.1 Licencne zahteve
4.7.2 Zahteve na podlagi rezultatov v racingu in lure coursingu
4.8 Prijava
4.8.1 Prejemnik prijavnice
4.8.2 Število psov na državo
4.8.3 Psi v rezervi
4.8.4 Podatki na prijavnici in rok prijave
4.9 Uradne delegacije
4.9.1 FCI/CdL delegati za prvenstva
4.9.2 Uradne osebe na racingu
4.9.3 Uradne osebe na lure coursingu
4.10 Zahteve pri dodeljevanju zmagovalnih nazivov
4.10.1 Število psov, šest ali več
4.10.2 Število psov, manj kot šest
4.10.3 Število psov, manj kot štiri
4.11 Dolžina stez/prog na prvenstvih
4.11.1 Dolžina steze za racing
4.11.2 Dolžina proge za lure coursing
4.12 Nagrade
4.12.1 Diplome
4.12.2 Zmagovalni plašči
4.12.3 Finalisti
4.13 Plačilo prijavnine
4.14 Vodja ekipe
4.15 Postopki
4.15.1 Kvalifikacije za finale v racingu
4.15.2 Kvalifikacije za finale v coursingu
4.15.3 Nepotrebni teki
4.15.4 Veliko število prijav v racingu
4.15.5 Veliko število prijav v coursingu
4.15.6 Sistem za merjenje časa pri racing
4.15.7 Rezervni sistem za merjenje časa pri racing
5. CACIL pravila
5.1 Pasme
5.2 Prireditve
5.3 Minimalen rezultat za podelitev kandidature za CACIL v lure coursingu
5.4 Zahteve za pridobitev naziva prvaka
5.5 Pasje razstave v lepoti
5.6 Rezervni CACIL
5.7 Število psov na štartu
5.8 Nepopoln/neznan rodovnik
5.9 Zahteve za kandidaturoi za R-CACIL
5.10 CACIL kanddature
5.11 FCI odločitev
5.12 Trajen naziv
6. Pogoji za prijavo v delovni razred na mednarodnih CACIB razstavah
7. Zaključki
7.1 Podatki za prijavo
7.2 Tekmovalni plašči
7.3 Nagobčniki
7.4 Dolžnosti veterinarja
7.4.1 Pregled psa ob prihodu
7.4.2 Dnevna prisotnost veterinarja
7.5 Opisi tekmovalnih stez / Klasifikacija tekmovalnih stez po FCI
7.5.1 Definicija kategorije A
7.5.2 Definicija kategorije B
7.5.3 Podrobnejši opisi
7.5.3.1 Splošno
7.5.3.2 Opis tekmovalne steze A kategorije
7.5.3.3 Opis tekmovalne steze B kategorije
botomline

1. Splošno

1.1 Namen pravilnika
Namen tega pravilnika je standardizirati elemente racing in lure coursing tekmovanj, ki se odvijajo pod okriljem mednarodne kinološke zveze, v nadaljevanju FCI. Za vse nacionalne kinološke zveze vsebuje obvezne pogoje kot so pristop, objavljanje ter izvajanje prireditev.

1.2 Zaščita živali
Varnost in zdravje živali mora biti vedno glavno vodilo organizatorjev in udeležencev med racing in lure coursing tekmovanji.
Načelo varnosti živali mora biti vedno v ospredju. Zato lahko lastnik svojega psa vedno umakne iz racing ali lure coursing tekmovanja.
Organizator mora iz nadaljnjega tekmovanja izločiti tistega psa, pri kateremu veterinar ugotovi, da bi lahko bilo njegovo zdravje ogroženo.
Uporaba nagobčnika je obvezna za vse pasme, razen malega italijanskega hrta, za katerega pa posamezna nacionalna kinološka zveza določa ali je uporaba nagobčnika obvezna ali ne

1.3 Definicija odobritve in jamstvo datuma izvedbe prireditve ter pristojbin

1.3.1 Uporaba imen prireditev
Ime prireditve "Mednarodni racing za hrte" in "Mednarodni lure coursing za hrte" se lahko uporablja le za prireditve, za katere je prošnjo za datum in mesto dogajanja prejela nacionalna kinološka zveza in odobrila FCI/CdL.

1.3.2 Zavrnitev prošnje za organizacijo prireditve
Prošnjo za organizacijo prireditve lahko FCI zavrne:
1. če je datum prireditve že dodeljen drugi kinološki zvezi ali organizaciji
2. če datum prireditve sovpada z neko drugo pomembno kinološko prireditvijo
3. če v prošnji nacionalne kinološke zveze ni zagotovila za brezhibno organizacijo prireditve.

1.3.3 Plačilo pristojbin
Odobritev organizacije prireditve je vsako leto za tekoče leto podvržena plačilu pristojbine, ki jo določi CdL kot jamstvo datuma prireditve.

1.4 Pristop in odobritev včlanitve

1.4.1 Pristop
Načeloma so dovoljene vse pasme hrtov iz skupine 10.
Na mednarodnih tekmah in prvenstvih je dovoljeno sodelovati tudi nekaterim pasmam iz skupine 5, to so: faraonski pes, sicilijanski pes, ibiški pes in kanarski pes. Vendar se omenjene pasme ne morejo kvalificirati za CACIL.

1.4.2 Začetni pogoji
Za prijavo hrtov morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Pes mora biti vpisan v rodovniško knjigo, katero priznava FCI.
2. Pes mora imeti veljavno licenco.
3. Minimalna starost psa:
• Za male angleške hrte in male italijanske hrte: 15 mesecev.
• Za vse ostale pasme: 18 mesecev.
4. Maksimalna starost psa:
• Do konca racing / lure coursing sezone, v kateri je pes dopolnil 8 let.
5. Psa se lahko prijavi le pod imenom lastnika, kateri je vpisan v licenčni karton.
6. Lastnik psa mora biti član nacionalne kinološke zveze, ki je pridružena članica FCI.
7. Videz psa ne sme biti nenaravno modificiran (npr., dolga dlaka ne sme biti pristrižena).
8. Maksimalna višina za malega angleškega hrta, izmerjena v vihru:
• 51 cm za samce
• 48 cm za samice
9. Maksimalna višina za malega italijanskega hrta, izmerjena v vihru:
• 38 cm

1.5 Meritve višine pri malem angleškem hrtu in
malem italijanskem hrtu

Pri malem angleškem hrtu in malem italijanskem hrtu se lahko višina v vihru izmeri pri starosti vsaj 12 mesecev. Kadar je višina psa izmerjena pred 24 mesecem starosti in so rezultati višji od:
• 49 cm za samca malega angleškega hrta
• 47 cm za samico malega angleškega hrta
• 37 cm za malega italijanskega hrta
…se mora pri psu izvesti ponovno merjenje višine pred začetkom racing / lure coursing sezone, ki sledi, ko je pes že dopolnil 2 leti starosti. Rezultat te druge meritve se zabeležijo v licenčni karton oz. delovno knjižico.
Če lastnik psa ne pripelje na to drugo merjenje, se psu licenca odvzame in kinološka zveza, ki jo je izdala, jo mora preklicati.
Merjenje višine v vihru lahko potrjuje le organizacija, ki ima pooblastilo nacionalne kinološke zveze. Izvaja jo lahko le kvalificiran sodnik v skladu z naslednjim postopkom:
1. Starost psa, primernega za merjenje višine, je opredeljena v točki 1.4.2 in 1.5 (zgoraj).
2. Pes mora biti v času merjenja miren. Stati mora na ravnih in nedrsečih tleh, ali na dovolj veliki mizi ustrezne površine. Pes mora biti postavljen tako, da izkazuje pravilne kote prednjih in zadnjih okončin ter naravno dvignjeno glavo (goltanec naj bo približno v isti višini kot vrh vihra).
3. Med vsakim merjenjem se mora pes vsaj dvakrat premakniti s prvotne pozicije. Psa postavlja njegov lastnik ali handler. Sodnik lahko korigira postavitev psa le, če v to privoli lastnik/handler.
4. Merjenje se lahko prične, ko pes stoji pravilno. Psa se meri v vihru ali na dvignjenem delu hrbtenice, če ta seže čez vrh lopatice – plečne kosti. Če pravilna postavitev psa ni mogoča, potem se merjenje prekine in ni veljavno.
5. Naprava za merjenje mora biti natančna, sestavljena iz dveh stranic, tako da omogoča točne podatke in lahko odčitavanje. Lahko je opremljena z elektronskim senzorjem.
6. Kinološka zveza ali organizacija, ki organizira merjenje, določi sodnika, ki je odgovoren za merjenja in zapisnikarja. Sodnik in zapisnikar ne smeta biti lastnika ali vzreditelja psa, ki se ga meri.
7. Ekipa, ki opravlja meritve, je sestavljena iz dveh sodnikov in zapisnikarja. Sodnika opravljata meritve izmenjaje. Zapisnikar spremlja meritve in zapisuje rezultate.
8. Na psu se opravi deset (10) meritev. Najbolj pogosto izmerjena višina se vpiše v delovno knjižico. V primeru, da je višina psa znatno pod mejo maksimalno dovoljene, se lahko meritev, ob soglasju celotne ekipe, opravi le štiri (4) krat in se rezultat vpiše v delovno knjižico. Če so rezultati po desetih merjenih izenačeni, pet pod mejo in pet nad mejo maksimalno dovoljene višine, potem se izvede še enajsta meritev ter se ta zabeleži kot dokončna višina in se vpiše v delovno knjižico.
9. Rezultate lahko v licenčni karton oz. delovno knjižico vpisuje le oseba, ki je pooblaščena s strani nacionalne kinološke zveze ali njene pridružene članice. Nacionalna kinološka zveza mora biti članica FCI.

1.5.1 Pritožba glede višine
Če nacionalna kinološka zveza na FCI vloži pritožbo glede izmerjene višine malega angleškega hrta ali malega italijanskega hrta, potem je potrebno izvesti ponovno meritev. Meritev poteka v državi iz katere prihaja lastnik psa, vodi pa jo CdL delegat iz druge države, ki ga določi predsednik CdL-ja. CdL delegat mora izvesti meritev v skladu s postopkom, ki je opisan v točki 1.5

1.5.2 Polog za pritožbo
Nacionalna kinološka zveza, ki vloži pritožbo, mora za to pritožbo položiti varščino v višini € 500 pri tajništvu CdL-ja. V primeru, da je bila pritožba upravičena, se položeni znesek vrne in nacionalna kinološka zveza, iz katere prihaja član, na katerega se je pritožba nanašala, mora poravnati omenjeni znesek.

1.5.3 Dodatne discipline na prireditvah za hrte
Za pse, ki prekoračijo višino navedeno v točki 1.4.2, se mora na nivoju nacionalne kinološke zveze najti ustrezna rešitev, ki omogoča tem psom sodelovanje na prireditvah za hrte.

1.6 Licenčni kartoni

1.6.1 Podatki na licenčnem kartonu
Nacionalna kinološka zveza mora poskrbeti za izdajo licenčnega kartona z naslednjimi podatki:
Pasma, spol, ime psa, številka vpisa v rodovniško knjigo, datum rojstva, v kolikor je mogoče še številko čipa ali tetovirno številko, ime in priimek ter točen naslov lastnika.
Za male angleške hrte in male italijanske hrte pa še potrjeno višino, izmerjeno v vihru.

1.6.2 Pridobivanje licence v sosednjih državah
Če v državi, clanici FCI, ni pogojev za pridobitev licence za racing ali lure coursing (ni racing steze ali lure coursing proge), potem se licenca lahko pridobi v sosednji državi članici FCI, kjer je to omogočeno. Psi pridobijo licenčni karton, ki ga izda nacionalna kinološka zveza države, kjer je pes opravil licenco.

1.6.3 Zahteve mentalnega stanja pri psu za izdajo licence
Veljaven licenčni karton za mednarodni racing ali lure coursing za hrte se lahko izda le psu, ki med tekom dokazano sledi vabi in teče ob nasprotniku, ne da bi ga pri tem lovil ali napadal.

1.7 Najava prireditev

1.7.1 Objava informacij o prireditvi
Objavljene morajo biti naslednje informacije:
1. Organizator, mesto in datum dogodka, čas pričetka prireditve in čas predstavitve psov.
2. Ime in priimek vodje racinga ali lure coursinga.
3. Višina prijavnin.
4. Vrsta tekmovanja.
5. Seznam nazivov in nagrad ter čas slovesne podelitve le teh.
6. Zadnji rok prijave.
7. Pomembna opozorila glede na točko 1.11
8. Informacija o uporabi nagobčnika za male italijanske hrte.
9. Pravila glede poživil
(dodatne potrebne informacije za racing – iz točk 10 – 12)
10. Podatki o racing stezi (dolžina, oblika, radij zavojev, tip površine na stezi, vrsta tehnične opreme ter vabe)
11. Sistem meritve časa.
12. Opis načina poteka tekmovanja, kot je to navedeno v točki 2.1

1.7.2 Prijavnica
K obvestilu mora biti priložena tudi prijavnica, ki mora biti v skladu s smernicami iz točke 7.1

1.8 Odsotnost psov in uradnih oseb

1.8.1 Odsotnost psa
Informacijo, da pes, ki je že prijavljen, ne bo mogel sodelovati na tekmovanju, je potrebno posredovati v pisarno organizatorja pred pričetkom prireditve. V vsakem primeru pa obveza plačila prijavnine obstoji, ne glede na to, ali je bil pes dejansko pripeljan na tekmovanje ali ne.

1.8.2 Odsotnost uradne osebe
Vse uradne osebe, ki so v času prireditve na dolžnosti, so obvezane o morebitnih karšnihkoli težavah obvestiti vodjo prireditve pred pričetkom le-te. Predčasen odhod s svoje dolžnosti je možen le v dogovoru z vodjem prireditve.

1.9 Diskvalifikacije

1.9.1 Razlogi za diskvalifikacijo
Sodniki/žirija lahko za en dan diskvalificira ali izloči psa, ki:
1. se ustavi med tekom
2. ovira potek tekov.
3. ga je potrebno vzpodbujati s klici, raznimi kretnjami, žvižganjem ali s čim drugim, da preteče ciljno črto

1.9.2 Napadalni psi
Pes, ki napade ali skuša napasti druge pse, ali če skuša pobegniti, mora biti diskvalificiran.
Napadalni psi so tisti psi, ki svoje pozornosti med tekom ne usmerijo na vabo, ampak napadejo ali skušajo napasti svojega nasprotnika in mu tako preprečiti normalen tek za vabo. Takojšnja obrambna reakcija na napad je dovoljena.
Če pride do prerivanja, brez namena napada, ampak le zaradi interesa po vabi oz. pridobivanja boljše linije teka za vabo, se to prerivanje ne šteje za napad.

1.9.3 Zaznamek diskvalifikacije
Diskvalifikacija mora biti vpisana v delovno knjižico, licenčni karton pa organizator odvzame in ga v roku treh (3) dni posreduje lastnikovi nacionalni kinološki zvezi. Za vpis se uporablja okrajšava: disqualified = disqu.

1.9.4 Eliminacije zaradi diskvalifikacij
• prvi (1.) prekršek v koledarskem letu: prepoved tekmovanja za en (1) dan
• drugi (2.) prekršek v koledarskem letu: prepoved tekmovanja za štiri (4) tedne
• tretji (3.) prekršek v koledarkem letu: prepoved tekmovanja za osem (8) tednov
Če je bil pes v dveh zaporednih letih 4 krat diskvalificiran, se mu licenca odvzame. Licenco lahko ponovno pridobi pod pogoji za pridobitev licence. V kolikor je zopet v dveh zaporednih letih 4 krat diskvalificiran, trajno izgubi licenco brez možnosti ponovnega pridobivanja.

1.9.5 Neprimerno vedenje lastnika/handlerja psa
Vodja racinga ali lure coursinga se lahko, skupaj s sodniki ali žirijo, odloči, da s prizorišča prireditve odstraniti vsakogar, ki se ne ravna po navodilih organizatorja, ki žali ali se vede drugače neprimerno. Organizator o tem obvesti matično nacionalno kinološko zvezo, kakor tudi nacionalno kinološko zvezo odstranjenega lastnika/handlerja.

1.10 Poživila

1.10.1 Splošna izjava o uporabi poživil pri psih
Psom je prepovedano dajanje vseh vrst poživil.
Na vsaki racing ali lure coursing prireditvi, ki je vezana na ta FCI pravilnik je možno izvesti testiranje psov na poživila. Ko lastnik prijavi psa na tekmovanje, se strinja, da je pes lahko testiran na prisotnost poživil. Osnova za takšno testiranje je nacionalni pravilnik posameznih nacionalnih kinoloških zvez.

1.10.2 Testiranje na poživila na prireditvah
V primeru, da obstaja sum prisotnosti poživil pri določenem psu, lahko sodniki/žirija, skupaj z veterinarjem, odredijo testiranje na poživila. Lastnik psa je obvezan psa testirati. Če je rezultat testiranja pozitiven, potem stroške testiranja krije lastnik psa.

1.10.3 Testiranje na poživila na FCI prvenstvih
Na svetovnih in evropskih prvenstvih v racingu in lure coursingu je testiranje obvezno. Za način se odloči in samo testiranje izvede nacionalna kinološka zveza.
Če nacionalna kinološka zveza ne izvede te zahtevane obveznosti, se ji za dve leti prepove organizirati FCI racing in lure coursing prireditve.

1.10.4 Sankcije ob dokazani prisotnosti poživil
Vsaka nacionalna kinološka zveza mora, v skladu s svojim pravilnikom o poživil, sankcionirati psa in njegovega lastnika.
Tudi v primeru tujega lastnika psa se sankcije izvedejo v celoti.
Nacionalni kinološki zvezi, ki ne izvede sankcij, se za dve leti prepove organizirati FCI racing in lure coursing prireditve. Predsednik CdL, skupaj s tajnikom, podata predlog FCI-ju kdaj začne ta prepoved veljati in kdaj se konča.

1.11 Pomembna opozorila
Za poškodbe lastnikov psov, psov ali uradnih oseb, organizator ni odgovoren. Prav tako ne prevzema odgovornosti za pobegle pse. Lastnik psa ni odgovoren, če njegov pes poškoduje drugega psa med med tekom v racingu ali coursingu. V vseh ostalih primerih je lastnik odgovoren za svojega psa.

1.12 Spori
Sojenje je odločilno in se na njega ni mogoče pritožiti.

2. Pravila za racing

2.1 Načini poteka tekmovanja
Organizator določa način poteka tekmovanja. Dirka je sestavljena iz preliminarnih dirk in finalov. Vse izločitvene dirke, ki so potrebne, se upoštevajo kot preliminarne. Za vsakega psa, ki se udeleži finala se, če je potrebno, planira dve dirki.
En način, kako določiti psa, ki se uvrsti v finale je, da o tem odloča vrstni red po prihodu psov na cilj.
Drug način, ki določa uvrstitev psa v finale je po času v preliminarnih dirkah. Vendar se ta način napredovanja psa v finale lahko uporabi le če je časovna meritev zagotovljena za vse pse, ki prečkajo ciljno črto. Čas se začne meriti takoj, ko se odprejo vrata štartnih boksov.

2.2 Število prijav, razporeditev po parmah, ločitev po spolu in program

2.2.1 Število prijavljenih psov in sestava dirk
1. Minimalno število psov po pasmi: 6
2. Minimalno število psov na dirko: 3
3. Maksimalno število psov na dirko:
- dirka brez ovir: 6
- dirka z ovirami: 4

2.2.2 Ločitev po spolu

2.2.2.1 Ločitev samcev in samic
Če je prijavljenih vsaj 6 psov iste pasme in istega spola, potem samci in samice tečejo ločeni. Če pa je prijavljeno manj kot 6 psov iste pasme in istega spola, potem samci in samice tečejo skupaj.

2.2.2.2 Ločitev po razredih
Dirke so lahko ločene po razredih, če je tako organizator določil že v programu. V tem primeru lahko v istem razredu skupaj tečejo samci in samice, ne glede na število prijavljenih psov. Vendar mora biti tak način omenjen v programu.

2.2.3 Program dirke
Organizator mora raporediti pse v različne dirke z vso odgovornostjo in brez favoriziranja določenih psov. Psi iz različnih držav morajo biti sorazmerno razporejeni po različnih dirkah. Organizator ne sme v npr. eno preliminarno dirko uvrstiti le najhitrejše pse, ali pa npr. pse, ki so v lasti enega človeka.

2.3 Seznam uradnih oseb in njihove naloge
1. Žirija
2. Vodja dirke
3. Žirija na cilju
4. Merilci časa
5. Opazovalci dirke ob progi
6. Štartna ekipa
7. Upravljalec naprave za vleko vabe in tehnična služba
8. Veterinar

2.3.1 Žirija
Žirija je najvišji organ prireditve. Nadzoruje upoštevanje pravil in potek dirke. V primeru spora ali dvoma v pravilnosti, so njene odločitve dokončne. Žirijo sestavljajo trije člani s sodniško licenco in če je mogoče, naj bi bil vsak član iz druge države.

2.3.2 Vodja dirke
Vodja dirke vodi in nadzoruje organizacijski in tehnični del prireditve. V njegovi pristojnosti so reševanje vseh organizacijskih in tehničnih problemov, ki se pojavijo med prireditvijo. Vodja dirke je tudi kontaktna oseba med sodniki in udeleženci.

2.3.3 Žirija na ciljni črti
Žirija na ciljni črti, v mednarodni sestavi, če je to mogoče, je odgovorna za razvrstitev psov po uvrstivi, ko ti pretecejo ciljno črto. Vrh smrčka je odločilen faktor pri prečkanju ciljne črte za razvrščanje psov po uvrstitvi.

2.3.4 Merilci časa
Organizator določi merilca casa in način merjenja. Tudi pri časovnem merjenju je vrh smrčka odločilen faktor za razvrstitev psov. Merjenje časa sproži odprtje vrat na štartnih boksih.

2.3.5 Opazovalci dirke ob stezi
Organizator naj bi ob stezo razvrstil vsaj štiri opazovalce, ki morajo imeti dovoljenje za opravljanje te funkcije ali sodniško licenco. Vodja dirke jih razporedi na različna mesta. Njihova naloga je nadzirati dirko in po vsakem teku obvestiti žirijo o morebitnih nepravilnostih ali kršitvah pravil za dirke.
V kolikor odločitev žirije ni v skladu z mnenjem opazovalca, je žirija dolžna obrazložitev svoje odločitve opazovalcu.

2.3.6 Štartna ekipa
Lastnik/handler mora psa pravočasno pripeljati v čakalno ogrado.
Preden se pse zapre v štartne bokse, štartna ekipa preveri:
1. Štartne bokse
2. Da so psi pred štartnimi boksi v pravilnem vrstnem redu
3. Da so nagobčniki, ki morajo ustrezati modelu, ki ga dovoljuje FCI (točka 7.3), pravilno nameščeni.
4. Da ima vsak pes v čakalni ogradi ustrezno ovratnico. Žebljaste ovratnice, ovratnice na zateg,… so prepovedane.
5. Da so tekmovalni plašči, ki morajo ustrezati modelu, ki ga dovoljuje FCI (točka 7.2), pravilno nameščeni.
6. Da noben od psov nima nameščenih plašnic
Štartna ekipa poskrbi, da so psi nameščeni in zaprti v štartne bokse kar se da hitro, vendar brez vsakršne pretirane naglice.

2.3.7 Upravljalec naprave za vleko vabe in tehnična služba
Upravljalec naprave za vleko vabe se ravna po navodilih vodje dirke. Med dirko mora biti vaba vodena na pravilni razdalji, t.j. približno 20 metrov pred prvim psom. Če pride do napačnega štarta, se mora vaba takoj ustaviti, če je še vedno v prvi polovici ravninskega dela steze na štartu.

2.3.8 Veterinar
Organizator mora poskrbeti, da je na prireditvi prisoten tudi veterinar. Veterinar mora biti v pripravljenosti ves čas prireditve. Priporočljivo je, da so vse dolžnosti veterinarja, ki izhajajo iz točke 7.4 izpolnjene.

2.3.9 Omejitve za uradne osebe
Uradne osebe (sodniki in opazovalci), katerih psi sodelujejo na dirki, ne morejo opravljati svojih nalog v času, ko teče njihov pes in jih je potrebno za čas tiste dirke zamenjati.

2.4 Dolžina steze, definicija in specifikacije steze
Za definicijo in specifikacijo steze glej točko 7.5.

2.4.1 Dolžina steze glede na pasme
Dolžina steze se meri en meter od ograje na notranji strani steze.
Dolžine so naslednje:
• Od 250 do 500 m za male angleške hrte in male italijanske hrte
• Od 250 do 900 m za vse ostale pasme

2.4.2 Dolžine steze glede na starost psa
Psom, ki so bili stari vsaj 2 leti na 1. januarja v letu, ko tekmujejo, in ne starejši od 6 let, se dovoli tekmovati na progi daljši od 525 m. V tem primeru morajo biti psi pod strogim nadzorom veterinarja.

2.4.3 Upravljanje z vabo na cilju
Ko vaba preide ciljno crto, jo je potrebno voditi še vsaj 30 m pri isti hitrosti kot na stezi.

2.4.4 Odobritev steze
Vse racing steze, na katerih potekajo mednarodne dirke, morajo imeti licenco A ali B, izdano s strani nacionalne kinološke zveze.(točka 7.5)

2.4.5 Pregled steze s strani žirije
Pred pričetkom prireditve ima žirija pravico pregledati stezo, če je v skladu z informacijami, ki jih je podal organizator, oziraje se na varnost psov.

2.5 Racing oprema
Organizator je obvezan zagotoviti, da so vse racing naprave, tudi tiste v rezervi, v odličnem stanju, tako da je izvedba tekov možna brez prekinitev.
1. Naprava za vleko vabe mora izpolnjevati naslednje:
a) Omogočati mora hitro pospeševanje vabe.
b) Hitro odreagirati na vsako spremembo hitrosti.
c) Imeti zadostno mero učinkovitosti v rezervi.
2. Valji ne smejo biti svetlih barv, niti se ne smejo svetlikati.
3. Vaba mora biti narejena iz lahke zajčje kože dolžine približno 40 cm, ali iz podobnega materiala. V primeru vlažnega ali deževnega vremena je vaba lahko iz plastike ali blaga.
4. Minimalne dimenzije štartnih boksov so:
a) Dolžina 110 cm, višina 84 cm, širina 28 cm
b) Razmik med boksi mora biti vsaj 10 cm
c) Notranja obloga boksa mora biti gladka brez ostrih robov
d) Tla boksa morajo biti obdelana grobo oz. nedrseče in višinsko morajo biti tla v istem nivoju kot travnata ali peščena steza.
e) Sprednja vrata ne smejo imeti nobenega odseva in psu morajo omogočati nemoten pogled na vabo. Izdelana morajo biti tako, da se izognemo kakršnikoli poškodbi psa.

2.6 Ponoven štart dirke

2.6.1 Razlogi za ponoven štart dirke
Dolžnost žirije je, da se odloči, ali se štart dirke ponovi ali ne. Razlogi so:
1. Ko se vodilni pes približa vabi na manj kot 10 m, ali pa zaostane za njo veliko več kot 30 m ter če se vaba odbija od steze.
2. Če se vaba pri isti hitrosti vleče manj kot 30 m od ciljne črte, ali pa če se ustavi na manj kot 30 m od ciljne črtne.
3. Če štartni boksi ne delujejo pravilno.
4. Če se vaba med dirko ustavi.
5. Če opazovalci ob progi zaznajo resno motnjo v poteku dirke. Padec psa se ne obravnava kot motnja v dirki.

2.6.2 Izjeme pri ponovnem štartu
V zelo jasnih okoliščinah žirija lahko vodilne pse izvzame iz ponovnega štarta pod naslednjimi pogojih:
1. Da je bila njihova pozicija povsem nesporna.
2. Da so pretekli vsaj polovico proge.
3. Da je zagotovljen normalen potek preostanka prireditve.
Psi, ki štartajo ponovno, štartajo iz istih boksov kot pred prekinitvijo.

2.6.3 Ponoven štart in čas med dirkami
Ponoven štart dirke se lahko ponovi takoj, če so psi odtekli manj kot polovico proge, drugače se mora upoštevati čas počitka.
Med dvema dirkama, v katerima sodeluje isti pes, mora počitek psa trajati:
• Vsaj 30 minut če je dolžina proge do 525 m
• Vsaj 60 minut, če je dolžina proge nad 525 m
Progo, daljšo od 525 m, je psu dovoljeno preteči maksimalno dva krat v enem dnevu. Ponovni štarti na isti dan so prepovedani.

3. Pravila za lure coursing

3.1 Seznam uradnih oseb in njihove naloge
1. Sodniki
2. Vodja Lure coursinga
3. Opazovalci/pomočniki sodnikov na terenu
4. Štarter
5. Upravljalec vlečna naprave in tehnična služba
6. Veterinar

3.1.1 Sodniki
Sodniki so najvišji organ prireditve. Nadzorujejo upoštevanje pravil in potek coursinga. V primeru spora ali dvoma v pravilnosti, so njihove odločitve dokončne. V primeru tehničnih zadev se morajo posvetovati z vodjem coursinga.
Pred začetkom prireditve morajo sodniki poskrbeti, da so vsa navodila iz točk 3.2, 3.3, 3.4 in 3.6 upoštevana ter da je zagotovljena varnost in dobrobit psov.
Mednarodne prireditve morata soditi vsaj dva sodnika s sodniško coursing licenco. Pomočniki na terenu so jim lahko v pomoč. Na prireditvah, kjer se podeljuje CACIL kandidaturo, mora biti eden od sodnikov iz druge države članice FCI.

3.1.2 Vodja Lure coursinga
Vodja lure coursinga mora biti strokovna in izkušena oseba, ki vodi in nadzoruje organizacijski in tehnični del prireditve. V njegovi pristojnosti so reševanje vseh organizacijskih in tehničnih problemov, ki se pojavijo med prireditvijo.

3.1.3 Opazovalci/pomočniki sodnikov na terenu
Pomočniki sodnikov so na terenu v pomoč sodnikom. Pomočnik sodnika je lahko oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje te funkcije ali sodniško licenco. Sodniki razporedijo pomočnike na različne lokacije po coursing terenu. Njihova naloga je spremljati tek in poročati sodniku o morebitnih nepravilnostih ali kršitvah pravil za coursing med samim tekom.

3.1.4 Štarter
Na štartu štarter poskrbi in preveri:
1. Da je pes pravočasno na štartu in da je tiho
2. Da je pes v pravilnem štartem položaju.
3. Da je nagobčnik, ki mora ustrezati modelu, ki ga dovoljuje FCI (točka 7.3), pravilno nameščen.
4. Da je tekmovalni plašček ustrezen in pravilno nameščen.

3.1.5 Upravljalec naprave za vleko vabe in tehnična služba
Upravljalec naprave za vleko vabe se mora ravnati po navodilih vodje coursinga in sodnikov.
Naprava za vleko vabe mora biti locirana tako, da ima upravljalec nadzor nad celotno progo.
Razdalja med psom in vabo pred njim mora biti na pravilni razdalji, zato mora biti upravljalec naprave za vleko dobro usposobljena in izkušena oseba.

3.1.6 Veterinar
Organizator mora poskrbeti, da je na prireditvi prisoten tudi veterinar. Veterinar mora biti v pripravljenosti ves čas prireditve. Priporočljivo je, da so vse dolžnosti veterinarja, ki izhajajo iz točke 7.4 izpolnjene.
Psi, ki so mlajši od dveh let in starejši od šestih, morajo biti veterinarsko pregledani vsak tek, kadar je dolžina proge daljša od 600 m.

3.1.7 Omejitve pri uradnih osebah
Uradne osebe (sodniki in pomočniki/opazovalci), katerih psi sodelujejo na coursingu, ne morejo opravljati svojih nalog v času, ko tekmuje njihova pasma in jih je potrebno zamenjati.

3.2 Smernice za izbiro terena, površine in dolžine proge

3.2.1 Teren
Idealen teren za postavitev coursing proge je velik travnik. Zelo priporočljiv je rahlo nagnjen ali malo hribovit. Zaželjeno je tudi, da se na terenu nahaja nekaj grmovja ali dreves, ki pa ne smejo predstavljati nikakršne nevarnosti za pse.

3.2.2 Površina
Površina terena ne sme biti prevec drseča in očišcena mora biti kamenja in lukenj. Nekaj naravnih ovir je priporočljivo, niso pa obvezne. Če so, potem morajo biti jasno vidne iz pasje perspektive iz razdalje vsaj 30 m, posebej če teren višinsko niha.

3.2.3 Dolžina proge
Dolžina proge mora biti:
• od 400 do 700 m za male angleške hrte in male italijanske hrte
• od 500 do 1000 m za vse ostale pasme

3.3 Razdalja med škripci
Razdalja med škripci je velikega pomena in mora biti prilagojena pogojem in konfiguraciji terena. Zavoji, ki so ostrejši od 60° niso dovoljeni.

3.4 Ureditev coursing terena
Z vidika ogromnega fizičnega napora za psa med samim coursingom mora biti teren za coursing urejen tako, da je pregleden in ne predstavlja nobene nevarnosti za psa. Postavitev proge za drugi tek mora biti drugačna od prve.
Vlečna vrvica ne sme za psa predstavljati nobene nevarnosti, da bi se vanjo morebiti zapletel, ali da bi ga poškodovala.

3.5 Štart

3.5.1 Tekmovalni plašči
Tečeta po dva psa skupaj, v paru in spuščena sta istočasno. Eden teče v rdečem plašču, drugi pa v belem oz. modrem, odvisno od pravil nacionalne kinološke zveze države, v kateri je prireditev organizirana. Definicijo plaščev glej točko 7.2

3.5.2 Neparno število prijavljenih psov
V primeru neparnega števila prijavljenih psov naj bi organizator, če obstaja možnost, imel v rezervi rezervnega psa, tako da se izogne solo tek.

3.6 Coursing naprave in pripomočki
Organizator je obvezan zagotoviti, da so vse coursing naprave in pripomočki v odličnem stanju, tako da je izvedba tekov možna brez prekinitev. V primeru težav z napravami mora imeti vodja coursinga pripravljene nadomestne naprave, ki zagotavljajo enak učinek ves čas prireditve.
Naprava za vleko vabe mora izpolnjevati naslednje:
1. Omogočati mora hitro pospeševanje vabe.
2. Hitro odreagirati na vsako spremembo hitrosti.
3. Imeti zadostno mero učinkovitost v rezervi.
4. Vaba mora biti narejena iz lahke zajčje kože dolžine približno 40 cm, ali iz podobnega materiala. V primeru vlažnega ali deževnega vremena je vaba lahko iz plastike ali blaga.
5. Škripci ne smejo biti svetlih barv, niti lesketajoči se.

3.7 Sojenje
Lure coursing sodniki sodijo tek psa na podlagi petih (5) kriterijev (glej spodaj). Največje možno število točk za posamezen kriterij je 20 (FCI sistem)
Hrti, ki brez razloga ne dosežejo vsaj 50% največ možno dodeljenih točk v prvem teku, se v drugi tek ne uvrstijo.
Drugi sistemi sojenja so dopustni, v kolikor:
1. Na mednarodnih prireditvah se lahko uporablja nacionalni sistem, vendar ne sistem iz kakšne druge države, ampak lasten sistem. (npr. PVL se ne more uporabljati na prireditvah v Nemciji)
2. Na FCI prvenstvih se lahko uporablja le FCI sistem.
Vedno se organizirata dva teka, katerih točke se seštejejo. V primeru, da izvedba drugega teka ni možna, potem se za razvrstitev psov uporabijo točke pridobljene v prvem teku.
V primeru, da dva ali več psov dosežejo isti rezultat (v seštevku točk dveh tekov), potem se psu, ki je dobil večje število točk v drugem teku, dodeli višja uvrstitev.
Vendar, če je rezultat še vedno izenačen, se višja uvrstitev podeli psu, ki je zbral višje število točk v drugem teku po posameznih kriterijih v naslednjem vrstnem redu: najprej 3.7.5 vztrajnost, potem sledi 3.7.4 spretnost, sledi 3.7.2 želja po lovu, sledi 3.7.3 inteligenca in na koncu 3.7.1 hitrost.

3.7.1 Hitrost
Gre za hitrost, ki je potrebna, da pes ujame plen.To je razvidno kako hitro pes nadomesti zamudo na štartu zaradi učinka presenečenja. Hitrost psa mora biti enakomerna od začetka do konca proge, še posebej pa se mora izkazati na koncu pri zgrabitvi vabe.
Sodnik mora s točkami nagraditi psa, ki teče nizko pri tleh, dobro iztegnjenega telesa in se trudi doseči vabo. Glede na to, da se hitrost časovno ne meri, je predanost psa in zmožnost obvladovanja terena precejšnega pomena pri ocenjevanju.
Najvišje hitrosti se pri ocenjevanju ne upošteva, kajti hitrost psa se primerja s hitrostjo njegovega nasprotnika.
Prehitevanje je dovoljeno, ko pes na drugi poziciji maksimalno pospeši in prehiti svojega nasprotnika. Prehitevanje je dovoljeno med dvema zaporednima škripcema.

3.7.2 Želja po lovu
Želja po lovu se kaže v zasledovanju vabe ne glede na konfiguracijo terena ter ovire na njem in ne glede na pripetljaje kot so izguba smeri teka v zavoju, padec ali izguba vabe iz vida.
Želja po lovu se kaže:
1. Na štartu:
-z osredotočeno pozornostjo
-z stalnim pogledom na vabo
2. V zasledovanju vabe:
-s stalnim pritiskom na vabo, tako da mora upravljalec vlečne naprave stalno pospeševati, da pes ne zgrabi vabe že med tekom, ampak šele na koncu
-s čistimi preskoki preko ovir na progi brez vsakršnega obotavljanja pred njimi
-z željo po vračanju za vabo, če za to zaostane ali jo izgubi
3. Na cilju pri zgrabitvi vabe:
-s polno hitrostjo
-z zgrabitvijo vabe v gibanju
-z željo po prisvojitvi vabe ne glede na to, da si jo je prisvojil že nasprotnik

3.7.3 Inteligenca
Inteligenca psa se kaže v stalni težnji po idealni liniji teka za vabo in spretnosti brez katere tudi najhitrejši pes ne bi mogel ujeti vabe.

3.7.4 Spretnost
Spretnost psa se kaže:
1. v hitrih spremembah smeri, ki jih povzročijo zavoji vabe
2. v premagovanju ovir
3. pri zgrabitvi vabe na koncu s polno hitrostjo

3.7.5 Vztrajnost (kondicija psa)
Kondicija psa se kaže v tem, da je pes sposoben končati tek v dobrem fizičnem stanju. Na koncu štejejo njegove fizične in mentalne sposobnosti.

3.8 Sankcije
Le usposobljen sodnik lahko poda sankcije, ki pa morajo biti v skladu s tem pravilnikom.

3.8.1 Kaznovanje predčasnega spusta
Če lastnik/handler na štartu prehitro izpusti psa, potem lahko sodnik odvzame 10% pridobljenih točk v teku. Če je ta isti tek potrebno ponoviti, kazen ne velja več.
Če pride do napačnega štarta, se lahko sodnik obrne po nasvet k štarterju ali vodji coursinga.

3.8.2 Zamuda prihoda na štart
Zaradi zamude ali odsotnosti psa na štartu, se lahko psa za en dan izloči iz tekmovanja.

3.8.3 Prepovedi
Sodniki lahko za en dan prepovedo tekmovati psu, ki:
1. po štartu ostane ob lastniku/handlerju, ali odide s proge
2. v teku sledi svojega nasprotnika in ne vabe
3. po mnenju veterinarja nima zadostne fizične kondicije za tekmovanje

4. Pravila za racing in lure coursing prvenstva

4.1 Kandidatura
FCI/CdL in racing klub ali organizator lure coursinga odločita na podlagi prijave iz države, kje bo določeno prvenstvo potekalo. Kandidaturo za organizacijo racing ali lure coursing prvenstva je potrebno posredovati v pisni obliki preko nacionalne kinološke zveze. Kandidat mora garantirati odlično organizacijo dogodka.

4.2 Vrste prvenstev v racingu
Vsako leto lahko FCI odobri dve prvenstvi v racingu:
• FCI Svetovno prvenstvo
• FCI Evropsko prvenstvo

4.3 Podeljevanje nazivov na racing prvenstvih
TPodelijo se naslednji nazivi:
• FCI Svetovni prvak 200x (na primer 2007)
• FCI Evropski prvak 200x (na primer 2007)

4.4 Vrste prvenstev v lure coursingu
Vsako leto lahko FCI odobri prvenstvo v lure coursingu, ki se imenuje:
• FCI Evropsko prvenstvo v lure coursingu

4.5 Podeljevanje nazivov na lure coursing prvenstvih
Podelijo se naslednji nazivi:
• FCI Evropski prvak v lure coursingu 200x (na primer 2007)

4.6 Organizator
Prvenstvo lahko organizira le kinološka zveza, članica FCI. Prošnja za organizacijo prvenstva mora biti podana dve leti pred planiranim prvenstvom. CdL izbere državo članico kot organizatorja in mesto, kjer bo prvenstvo potekalo.
Osnutek organizacije prvenstva mora članica podati v pisni obliki delegatu CdL za odobritev. Osnutek se lahko posreduje ostalim članicam FCI šele po odobritvi.

4.6.1 Lokacijske zahteve
Prvenstvo se lahko organizira le na lokacijah, ki ustrezajo osnovnim zahtevam iz točk 2.4 in 3.2 tega pravilnika.

4.6.2 FCI/CdL pregled lokacije
CdL ima pravico preveriti stanje steze za racing in terena za lure coursing v času med odobritvijo organizacije in datumom prvenstva ter lahko poda predloge za prilagoditve in/ali izboljšave izvedbe.

4.6.3 Omejitve v času prvenstva
V času FCI prvenstva ostale mednarodne racing ali lure coursing prireditve niso dovoljene.

4.7 Udeležba

4.7.1 Licenčne zahteve
Vsi hrti iz desete (10) skupine, ki so vpisani v rodovniško knjigo FCI članic oz. niso vpisani v pogojno rodovniško knjigo ("livre d’attente") FCI članic in pogodbenih partnerjev in tudi psi organizacij, ki niso članice FCI, vendar FCI priznava njihovo rodovniško knjigo, lahko sodelujejo na tekmovanjih.
Ampak to ne velja za pse, ki so bili uvoženi iz določenih izvornih predelov posamezne pasme in bodo v bodočnosti registrirani in, ki nimajo rodovnikov, priznanih s strani FCI, zaradi dejstva ker na tistem območju ni kinoloških organizacij. Isti ukrep velja za njihove potomce, ki so vpisani v pogojno rodovniško knjigo ("livre d’attente") pri FCI članicah ali pogodbenih partnerjih.
V tem trenutku to velja za afriške hrte (Azawakh) in perzijske hrte (Saluki)
Ta ukrep velja tudi za arabske hrte (Sloughi), ki jih vzrejajo v Maroku in njihova vzreja ni pod kontrolo clanic FCI. Ti psi posledično ne morejo pridobiti izvoznega rodovnika, ampak le tako imenovani “Genealogie”. Preden se jih prijavi na prvenstvo v lure coursingu ali racingu, jih je potrebno vpisati v pogojno rodovniško knjigo ("livre d’attente") članice FCI ali pogodbenega partnerja.
Iz skupine 5 je dovoljeno sodelovati na lure coursing in racing prireditvah sredozemskim hrtom (faraonski pes, sicilijanski hrt, ibiški pes in kanarski pes), vendar ne morejo kandidirati za CACIL.

4.7.2 Zahteve na podlagi rezultatov v racingu in lure coursingu
Psi, kateri se lahko prijavijo na FCI prvenstvo, so tisti psi, ki na podlagi svojih rezultatov izpolnjujejo vse standarde kvalitete za takšno tekmovanje. Vsaka nacionalna kinološka zveza določi, kateri psi se lahko prijavijo.
Da se psa lahko prijavi, je moral le-ta pred zaključkom prijav sodelovati na vsaj dveh racing ali lure coursing tekmovanjih, kjer pa ni smel biti diskvalificiran. Diskvalifikacija na tekmovanjih v času med zaključkom prijav in datumom prvenstva pomeni izključitev iz tekmovanja na prvenstvu.
Psom, ki se poškodujejo med prvim tekom na racingu ali lure coursingu in se jih umakne iz nadaljnega tekmovanja na podlagi odločitve veterinarja (veterinar mora podati pisno izjavo), se teki vseeno priznajo kot uspešno zaključeni.

4.8 Prijava

4.8.1 Prejemnik prijavnice
Prijavnice za FCI prvenstvo lastnik psa ne pošilja direktno organizatorju prvenstva ampak svoji nacionalni kinološki zvezi.

4.8.2 Število psov na državo
Vsaka država članica lahko na prvenstvo prijavi največ šest psov ene pasme in spola. Vsako odstopanje od tega števila mora odobriti FCI/CdL.

4.8.3 Psi v rezervi
Vsaka država lahko k številu prijavljenih psov iz točke 4.8.2 doda tudi rezervnega psa (ali pse), ki bi lahko nadomestil psa izločenega iz že prijavljene ekipe.
Za vse pse v rezervi, ki ne bodo sodelovali na prvenstvu, se mora na soboto organizirati mednarodno prijateljsko tekmovanje. Prijateljsko tekmovanje pa se ne organizira za rezervne pse na lure coursing prireditvah.

4.8.4 Podatki na prijavnici in rok prijave
Vsaka nacionalna kinološka zveza mora prijaviti vsakega psa posebej, razvrščene po njihovih rezultatih, pasmi in spolu. Prijavnica mora vsebovati ime psa v skladu z njegovim rodovnikom, vse podatke, ki jih zahteva kandidatura za CACIL, kakor tudi podatke o lastniku, ki morajo biti skladni z licenčnim kartonom. Pse je potrebno prijaviti vsaj štiri (4) tedne pred prvenstvom.

4.9 Uradne delegacije
Skupaj z prijavnicami, je potrebno poslati tudi listo ljudi, ki spremljajo ekipo kot uradna delegacija. Vendar je naloga organizatorja, da določi sodnike, žirijo, kakor tudi opazovalce na terenu ali stezi.

4.9.1 FCI/CdL delegati za prvenstva
Za vsako prvenstvo v racingu ali lure coursingu FCI/CdL določi delegata, ki je kot vodja odgovoren za celotno prireditev, vključno s pregledom programa. Če je potrebno, lahko zahteva popravke in sprejema dokončne odločitve v ključnih primerih. Pri vsakršnem sporu, se mora žirija posvetovati z njim/njo. Stroške FCI/CdL delegata krije organizator.

4.9.2 Uradne osebe na racingu
Žirijo morajo sestavljati trije člani iz vsaj dveh držav. Predviden mora biti tudi rezervni član. Prav tako morajo biti opazovalci na stezi različnih nacionalnosti.

4.9.3 Uradne osebe na lure coursingu
Ocenjevanje na lure coursing prvenstvu morajo vršiti vsaj trije sodniki iz vsaj dveh držav. Predviden mora biti tudi rezervni sodnik. Sodnikom so lahko v pomoč opazovalci na terenu.

4.10 Zahteve pri dodeljevanju zmagovalnih nazivov

4.10.1 Število psov, šest ali več
Če je na štartu šest ali več psov istega spola in iste pasme, potem se podeli naziv zmagovalca tako samcu kot tudi samici. Če pa je na štartu manj kot šest psov istega spola, potem samci in samice tekmujejo skupaj in se podeli le en naziv zmagovalca.

4.10.2 Število psov, manj kot šest
Če je na štartu skupno število samcev in samic bilo katere pasme manj kot šest, potem se ne podeli noben zmagovalni naziv. Navkljub temu se lahko CdL delegat, skupaj z žirijo, odloči, da podeli zmagovalne nazive, če okoliščine tako narekujejo, kakor tudi nagrade, ki so bile napovedane.

4.10.3 Število psov, manj kot štiri
Če so na štartu manj kot štirje psi, potem ta pasma ne more sodelovati na FCI prvenstvu.

4.11 Dolžina stez/prog na prvenstvih

4.11.1 Dolžina steze za racing
Dolžina, ki velja za FCI prvenstva v racingu:
• za male angleške hrte in male italijanske hrte: 350 – 365 metrov
• za vse ostale pasme: 475 - 480 metrov
Manjša odstopanja od zgoraj omenjenih dolžin so dovoljena.

4.11.2 Dolžina proge za lure coursing
Dolžina, ki velja za FCI evropsko prvenstvo v lure coursingu:
• za male angleške hrte in male italijanske hrte: 400 – 700 metrov
• za vse ostale pasme hrtov: 500 - 1000 metrov
Manjša odstopanja od zgoraj omenjenih dolžin so dovoljena.

4.12 Nagrade

4.12.1 Diplome
Za pridobljeni naziv se podeli diplomo. (podeli jo nacionalna kinološka zveza)

4.12.2 Zmagovalni plašči
Plašči za zmagovalce:
• Bel: FCI Svetovna prvenstva
• Moder: FCI Evropska prvenstva
• Rdec: FCI Evropska prvenstva v lure coursingu
• Zelen: FCI Zmagovalec prijateljske tekme

4.12.3 Finalisti
Častne nagrade dobijo vsi finalisti.

4.13 Plačilo prijavnine
Višino prijavnine določi CdL in je izražena v €. Prijavnino organizatorju plača vodja ekipe sodelujoče države.

4.14 Vodja ekipe
V času, ko se nacionalna kinološka zveza prijavi na prvenstvo, mora izbrati tudi vodjo ekipe.
1. Med prireditvijo je vodja ekipe predstavnik svoje nacionalne kinološke zveze na prvenstvu.
2. Vodja ekipe je odgovoren za prenos informacij organizatorja do članov svoje ekipe.
3. Vodja ekipa mora delovati kot vezni člen med posameznimi člani ekipe in organizatorjem prvenstva.
4. Le vodja ekipe ima pravico, da sme organizatorja spraševati, predlagati, ugovarjati, se pritoževati glede stvari, ki zadevajo njegovo ekipo.
5. Odgovoren je za vse svoje izjave in nasvete, kakor tudi za disciplino znotraj svoje ekipe.
6. Ko so psi pripeljani na stezo, je njegova naloga, da zbere licenčne kartone in delovne knjižice svojih članov ter jih preda v prireditveno pisarno. Člani ekipe morajo takoj o vsem obveščati vodjo ekipe, npr. o odstopih,…

4.15 Postopki
Organizator je odgovoren za nemoten potek tekmovanja, kar mora zagotoviti tudi z nadomestnimi napravami in pripomočki.

4.15.1 Kvalifikacije za finale v racingu
Psi, ki so se kvalificirali v finale, so izbrani na osnovi doseženega časa v preliminarnih tekih.
Vsak pes, razen velikega angleškega hrta, mora sodelovati v vsaj dveh preliminarnih tekih, tako da je finalni tek tretji. Za kvalifikacijo v finale se šteje boljši čas, ki je bil dosežen v dveh preliminarnih tekih.
V primeru, da je na štartu v kategoriji manj kot 36 psov oz. manj kot 18 v primeru velikega angleškega hrta, potem se finalni rezultati lahko dosežejo brez meritve časa. Za velike angleške hrte je obvezen le en preliminarni tek, drugi je neobvezen. FCI/CdL lahko dovoli izjeme.

4.15.2 Kvalifikacije za finale v coursingu
Ocenjevanje psov v vsakem teku mora biti v skladu s točko 3.7 tega pravilnika. Psi, ki brez razloga ne dosežejo vsaj 50% največ možno dodeljenih točk v prvem teku, se v drugi tek ne uvrstijo.

4.15.3 Nepotrebni teki
Z vidika zaščite živali, se je potrebno izogibati nepotrebnim tekom.

4.15.4 Veliko število prijav v racingu
V primeru, da se prijavi veliko število psov, lahko organizator izpelje FCI prvenstvo v racingu v dveh dnevih. Vendar se morajo vsi teki za eno pasmo izpeljati v enem dnevu.
V tem primeru afganistanski hrti, mali angleški hrti in veliki angleški hrti tekmujejo v nedeljo, medtem ko pa vse ostale pasme v soboto.

4.15.5 Veliko število prijav v coursingu
V primeru, da se prijavi veliko število psov, lahko organizator izpelje FCI evropsko prvenstvo v lure coursinguv dveh dnevih. Vendar se morajo vsi teki za eno pasmo izpeljati v enem dnevu.

4.15.6 Sistem za merjenje časa pri racing
Za merjenje časa mora biti na voljo “fotofiniš” sistem. Sistem mora delovati tako, da izmeri čas vsakega psa, ki prečka ciljno crto. Za inštalacijo opreme je odgovoren organizator. Ob ciljni črti morajo biti prisotni tudi sodniki.

4.15.7 Rezervni sistem za merjenje časa pri racing
Na voljo mora biti tudi rezervni sistem za merjenje časa, ki mora delovati istočasno, tako da se zagotovijo vsi pogoji za nemoteno tekmovanje.

5. CACIL pravila

5.1 Pasme
Ta pravila se nanašajo le na hrte iz FCI skupine 10, za katere so racing in lure coursing prireditve organizirane pod pokroviteljstvom FCI.

5.2 Prireditve
Ta pravila se nanašajo na mednarodne prireditve v racingu in lure coursingu, kjer se podeljuje kandidaturo za CACIL, ki je bila napovedana s strani nacionalne kinološke zveze in sprejeta s strani FCI.

5.3 Minimalen rezultat za podelitev kandidature za CACIL v lure coursingu
Kandidaturo za CACIL se lahko podeli le hrtu, ki je dosegel vsaj 2/3 točk od maksimalno možnih.

5.4 Zahteve za pridobitev naziva prvaka
FCI podeljuje naziv "Champion International de Course" pod naslednjimi pogoji:
Pri minimalni starost 15 mesecev je moral hrt, ne glede na pasmo, pridobiti vsaj dva "certificats d’aptitude au championnat international de lévriers" (CACIL), z zmagama ali uvrstitvama v dveh različnih državah, v lure coursingu ali racingu pod pokroviteljstvom FCI. Med prvim in zadnjim CACIL-om mora preteči 12 mesecev in en (1) dan.

5.5 Pasje razstave v lepoti
Dodatno, pri starosti minimalno 15 mesecev mora pes na pasji razstavi pridobiti oceno ne nižjo od "prav dobro" v razredu mladih (nad 15 mesecev) - odprtem - vmesnem - delovnem - razredu prvakov in sicer na dveh mednarodnih razstavah, pri dveh različnih sodnikih, ne glede na število prijavljenih psov. Vsaj ena ocena od dveh mora biti pridobljena pred prvim "certificat d’aptitude au championnat international de lévriers" (CACIL), ki šteje za naziv "Champion international de course". Dokazilo (kopija) o opravljeni telesni oceni zunanjosti na razstavi mora biti priložena k prijavnici za racing ali lure coursing tekmovanje. Če pes ne pridobi te ocene, potem na tekmovanjih v racingu in lure coursingu ne more kandidirati za CACIL in R-CACIL.

5.6 Rezervni CACIL
Rezervni CACIL je veljaven za naziv "Champion de Course" v primeru, da je pes, ki je osvojil kandidaturo za CACIL že mednarodi prvak v racingu ali lure coursingu ali pa da pes ne izpolnjuje zahtev iz točke 5.5 in/ali 5.8

5.7 Število psov na štartu
1. Če je na štartu vsaj 6 psov iste pasme in spola, potem se kandidatura za CACIL podeli samcu in samici.
2. Če je na štartu manj kot 6 psov istega spola, potem samci in samice tekmujejo skupaj in se podeli le ena kandidatura za CACIL.
3. Če je na štartu manj kot 6 psov ene pasme, potem se kandidature za CACIL ne podeli.

5.8 Nepopoln/neznan rodovnik
Psi, katerih predniki niso znani ali pa je njihov rodovnik nepopoln, ne morejo pridobiti kandidature za CACIL in kandidaturo za naziv pridobi pes, ki je bil kandidat za R-CACIL.

5.9 Zahteve za kandidaturo za R-CACIL
Kandidaturi za CACIL in R-CACIL se predlagata brez preverjanja rodovniške knjige ali rodovnika. Sodniki lahko predlagajo kandidaturo za R-CACIL drugemu najbolje uvrščenemu psu za zmagovalcem, ki je prejel kandidaturo za CACIL pod pogojem, da ta pes izpolnjuje vse zahteve iz točke 5.5.

5.10 CACIL kanddature
CACIL kandidature se preko ustrezne nacionalne kinološke zveze posredujejo v pisarno FCI.

5.11 FCI odločitev
FCI preveri, ce so bile vse zahteve, ki izhajajo iz pravilnika, upoštevane. Če so bile, potem je predlog sodnika potrjen. Če niso, potem se naziv ne podeli.

5.12 Trajen naziv
FCI podeljuje trajen naziv "Champion de Course".

6. Pogoji za prijavo v delovni razred na mednarodnih CACIB razstavah

Za prijavo psa v delovni razred, je obvezno k prijavnici priložiti kopijo FCI potrdila kinološke zveze, kjer ima lastnik psa stalno prebivališče, da je pes izpolnil naslednje zahteve:
1. Potrdilo, da ima veljavno licenco za racing ali lure coursing.
2. Potrdilo, da je vsaj štiri (4) krat sodeloval na mednarodnem CACIL tekmovanju v racingu ali lure coursingu v obdobju daljšem od enega leta in enega dne. Izjema: glede na to da naslednje države: Norveška, Švedska, Finska, Estonija, Latvija, Litva in Rusija ne organizirajo več kot 2 CACIL-a v racingu ali lure coursingu, se število zahtevanih tekov zmanjša na dva (2) za njihove pridružene članice.
3. V obeh primerih, potrdilo, da se je na dveh tekmovanjih uvrstil med prvo polovico v končni razvrstitvi. V primeru, da je takšno razvrstitev dosegel na lure coursingu, je moral doseči še vsaj 2/3 maksimalno možnih točk iz točke 3.7 tega pravilnika.

7. Zaključki

7.1 Podatki za prijavo
Prijavnico lahko organizatorju pošlje le organizacija, ki jo priznava nacionalna kinoložka zveza.
Organizatorju FCI racing in lure coursing prireditve je potrebno poslati naslednje podatke:
1. Podatki o prireditvi:
Čas in mesto prireditve
2. Podatki o psu:
Ime psa
Pasma
Spol
Datum rojstva
Številka licence
Številka rodovnika/številka licence
Identifikacijska številka (čip/tetovirna številka)
3. Razred (racing)
4. Podatki o lastniku:
Ime in priimek
Naslov
Država
Telefon
Faks
E-pošta

7.2 Tekmovalni plašči
Spodnji podatki se nanašajo za plašče pri racingu, za plašče pri lure coursingu glej točko 3.5.1.
Št. 1 rdeč, številka "1" bela
Št. 2 moder, številka "2" bela
Št. 3 bela, številka "3" črna
Št. 4 črn, številka "4" bela
Št. 5 rumen, številka "5" črna
Št. 6 črno-bel, številka "6" rdeča

7.3 Nagobčniki
Material: plastificirana jeklena žica

Opcija
Material: plastika, v treh velikostih, za majhne pasme

v šestih velikostih za velike pasme

Dovoljen je tudi ameriški tip nagobčnika iz usnja ali plastike.

7.4 Dolžnosti veterinarja

7.4.1 Pregled psa ob prihodu
Če organizator ne organizira drugače, potem veterinar ob prihodu psov pregleda njihove knjižice s cepljenji, ki morajo biti veljavne v skladu s predpisi o cepljenju psov.
Sledi splošen pregled stanja vsakega posameznega psa. Psi, ki so na splošno v slabem stanju, se mora po pregledu izločiti.
Splošen pregled obsega:
1. Pregled očesne veznice. Če veterinar posumi na težave pri pregledu le te, se mora izmeriti tudi telesna temperatura.
2. Preveriti, ali se psice gonijo.
3. Pregled tac s povdarkom na odkrivanju morebitnih poškodb in ran.
4. Odkrivanje prisotnost morebitne bolečine z upogibanjem in raztegovanjem sklepov okončin
5. Opazovanje psa v gibanju. V kolikor je pri psu prisotna šepavost, je potreben detajlen pregled.

7.4.2 Dnevna prisotnost veterinarja
Veterinar, katerega je organizator angažiral za prireditev, mora biti prisoten ves čas tekmovanja. Opremljen mora biti tako, da lahko nemudoma nudi prvo pomoč na samem kraju dogodka (obveze, opornice, stetoskop,…)
Žirija mora iz tekmovanja izločiti vsakega psa, za katerega veterinar ugotovi, da ni primeren za tekmovanje zaradi splošno slabe kondicije, zaradi poškodb, suma na jemanje poživil, itd.
Veterinar naj bi pred vsakim tekom pregledal splošno stanje psov in nemudoma javil kakršnekoli poškodbe psov žiriji, ki bi poškodovanega psa izločila iz tekmovanja.
Plačilo in stroške veterinarja krije organizator prireditve. Le stroške individualnih oskrb poškodb / zdravljenja psov, krijejo njihovi lastniki sami.

7.5 Opisi tekmovalnih stez / Klasifikacija tekmovalnih stez po FCI

7.5.1 Definicija kategorije A
V kategorijo A spadajo tekmovalne steze z licenco za nacionalne in mednarodne racing prireditve, na katerih se podeljujejo FCI nazivi.

7.5.2 Definicija kategorije B
V kategorijo B spadajo tekmovalne steze z licenco za nacionalne in mednarodne racing prireditve, na katerih se ne podeljujejo FCI nazivi.

7.5.3 Podrobnejši opisi

7.5.3.1 Splošno
1. Dirkališče na stezi mora biti odlično pripravljeno, brez elementov, ki bi predstavljali nevarnost za psa.
2. Površina dirkališča je lahko: poraščena z gosto travo, iz utrjenega peščenega nasutja, travnata s peščenimi zavoji.
3. Dolžina mora omogočati tek 345 – 390 m in 475 – 480 m skupaj z predpisano dolžino štartne ravnine.
4. Pozicija štartnih boksov mora omogočati vsaj 40 m štartne ravnine.
5. Ograda za pse mora biti ločena od tekmovalne steze. Biti mora čista in ustrezna za pripravo psov na tek. Locirana mora biti tako, da psom onemogoča pogled na stezo. V kolikor to ni mogoče, se postavi pregrada.
6. Območje za ustavljanje za ciljno črto, mora biti dolžine 50 m.

7.5.3.2 Opis tekmovalne steze A kategorije
Radij ravnega zavoja ali zavoja v naklonu mora biti dolg vsaj 42 m. Za zavoje v naklonu veljajo tisti, ki imajo naklon vsaj 8%. Minimalna širina steze v ravninskem delu je 6 m, v ravnih zavojih 8 m in v zavojih v naklonu 7 m.

7.5.3.3 Opis tekmovalne steze B kategorije
Radij ravnega zavoja ali zavoja v naklonu mora biti dolg vsaj 40 m. Za zavoje v naklonu veljajo tisti, ki imajo naklon vsaj 8%. Minimalna širina steze v ravninskem delu je 5 m in 7 m v zavojih.

 
botomline
Vsebina spletne strani © Slovenski klub za hrte, 2016