IRSKI
VOLČJI HRT
| POREKLO: Irska
POREKLO: Maroko
DATUM IZDAJE VELJAVNEGA ORIGINALNEGA
STANDARDA: 20.03.1990
UPORABA:Čeprav
so irske volčje hrte v 17. stoletju uporabljali tudi za
lov na jelenjad, so bili uporabni predvsem za lov na volkove
v širnih gozdovih Evrope.
KLASIFIKACIJA FCI: Grupa 10 - hrti
Sekcija 1 - hrti
s trdo dlako
Brez delovnega izpita
|

|
KRATKA ZGODOVINA
: Iz egipčanskih stenskih
slik vemo, da so kontinentalni Kelti že v tistih časih imeli prednike
greyhoundov. Tako kot njihovi kontinentalni sorodniki, so bili
tudi irski Kelti zainteresirani za vzrejo velikih lovskih psov.
Ti veliki psi so lahko imeli gladko ali ostro dlako, vendar je
v kasnejšem času ostra dlaka postala dominantna. Vzrok gre pripisati
vremenskim razmeram na Irskem. Prve pisne zapiske o teh psih je
napisal rimski konzul v letu gospodovem 391. Kasneje so se irski
volčji hrti razširili tudi na Škotsko, kjer so jih uporabili za
nastanek nove pasme – škotskega jelenarja ali deerhounda.
Pari
irskih volčjih hrtov so bili poslani kot darila na kraljeve dvore
širom Evrope, Skandinavije, Perzije in Indije.
Klub
za irske volčje hrte je bil ustanovljen v letu 1885 - The Irish
Wolfhound Club, capt. Graham. Prvič so irske volčje hrte kot samostojno
pasmo prikazali na razstavi leta 1879. Irski volčji hrt je danes
živi simbol irske kulture in spomin na keltsko preteklost.

SPLOŠNI VTIS: Irski
volčji hrt ne sme biti tako težke ali masivne konstitucije, kot
jo ima nemška doga, ampak mora bolj slediti tipu Deerhounda, ki
mu je sicer tudi podoben. Irski volčji hrt je velik pes, impozantnega
videza, mišičast, močne vendar hkrati elegantne zgradbe telesa.
Giblje se lahkotno, glavo in vrat nosi visoko, rep je v elegantnem
loku nošen pod hrbtno linijo.
GLAVA
je dolga in ravna, nošena visoko. GOBEC
je močan, UGRIZ
je škarjast, kleščast je dovoljen. OČI so
temne, UŠESA so majhna, nošena kot jih nosi greyhound.
VRAT
je precej dolg, zelo močan in mišičast, s
kožno gubo pod goltancem.
TELO
je dolgo, ledveni del je rahlo izbočen, križec močan z
veliko širino med kolčnima kostema. PRSNI KOŠ je
zelo globok, zmerno širok, prsa
široka. REBRA so dobro ukrivljena, TREBUH
je čvrsto pritegnjen.
REP je dolg in rahlo ukrivljen, primerne debeline in dobro odlakan.
PREDNJE
NOGE so močnih
kosti in ravne. Komolci so dobro prileženi, podlaket je mišičasta.
ZADNJE
NOGE so mišičaste,
bedro je dolgo in mišičasto, kolenski sklep je lepo ukrivljen,
skočni sklep je dobro nasajen in raven. ŠAPE
so primerne velikosti in okrogle, postavljene ravno. Prsti
so dobro obokani in nošeni tesno skupaj, kremplji so zelo močni
in ukrivljeni.
GIBANJE je lahkotno in aktivno. DLAKA: je ostra in
trda na telesu, nogah in glavi,
daljša in ščetinasta nad očmi in pod čeljustjo. BARVA:
siva, brindel, rdeča, črna, rumena ( fawn ) ali katerakoli barva,
ki se pojavi pri deerhoundu.

VELIKOST IN TEŽA
: minimalna višina in teža samcev bi morala biti 79 cm in 54,5
kg, pri psicah pa 71 cm in 40,5 kg.
Vse, kar je pod spodnjo mejo velikosti in teže, bi moralo
biti izključeno iz konkurence. Velikost in impozantnost, vključno
z višino in proporcionalno dolžino telesa je zaželeno za pasmo,
ki dosega povprečno 81 cm plečne višine pri psicah in 86 cm pri
psih, hkrati pa kaže moč, aktivnost, pogum in simetrijo.
NAPAKE
: Vsakršno
odstopanje od zgoraj navedenih točk se mora smatrati kot napaka.
·
Prelahka ali pretežka glava
·
Nos katere koli druge barve razen črne
·
Ustnice katerekoli druge barve kot črne
·
Zelo svetle oči, rožnate ali jetrne barve veke
·
Velika ušesa, nošena ploščato ob glavi
·
Kratek vrat
·
Kratko telo
·
Prsni koš preraven ali preširok
·
Preveč zavit rep
·
Šibak zadnji del, splošno pomanjkanje mišične mase
·
Mehke šape
OPOMBA:
Psi morajo imeti dve očitno normalni modi, popolnoma spuščeni
v mošnji.
|